Dr. Matjaž Gams Državni svetnik

Na osnovi pobud raziskovalk in raziskovalcev, profesorjev in profesoric sem poslal njihove pripombe v obliki pobude Državnega sveta.

Državni svet je 22.1.2020 soglasno sprejel pobudo.
http://www.ds-rs.si/node/5352:
Videoposnetek: 41.4
Besedilo iz zapisnika: “Med pobudami in vprašanji je državni svetnik dr. Matjaž Gams na ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport naslovil vprašanja in pobudi glede Predloga zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID). Na zakon, ki je v pripravi, je podal vrsto pripomb in izraženih skrbi, ki so povezane z omenjenim zakonom in nadaljnjim razvojem področja raziskovanja v Sloveniji. Opozoril je, da so bili v predlog zakona brez usklajevanja z vsemi ključnimi deležniki dodatno vneseni nekateri členi, kar v sfero znanosti in raziskovanja uvaja neke vrste uravnilovko. Vse to bo lahko imelo velik vpliv na kakovost raziskovalnega in znanstvenega dela, prav tako pa korenito odstopa od vseh tistih pozitivnih pobud in predlogov za razvoj navedenega področja, zbranih v desetletjih oblikovanja predloga novega ZZRID. Skupno mnenje stroke s področja znanstvenega raziskovanja je, da bi bil nov zakon na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti zelo dobrodošel, če bi izboljšal razmere in da marsikateri člen v predlogu ZZRID, kot je bil predložen v javno razpravo aprila 2019, predstavlja pomembno izboljšavo trenutne ureditve. A z neusklajenimi ad hoc popravki nekaterih členov ali vnosom novih rešitev v predlog zakona se lahko doseže ravno nasprotno. Posledično je bistvenega pomena, da se stroko s tega področja na podlagi širše strokovne javne razprave ponovno seznani z naknadno uvedenimi spremembami v predlog ZZRID, še preden bo slednji obravnavan na Vladi Republike Slovenije oziroma še pred njegovo vložitvijo v medresorsko razpravo.”

Lep pozdrav
Matjaž

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport,
v sredo, 2. oktobra 2019, ob 12.00,
v sejni sobi 212/II, Šubičeva 4, Ljubljana.

Predlog dnevnega reda:

1. Potrditev zapisnikov 16. redne, 2. in 3. izredne seje komisije
   
2. Predlog zakona o spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-L), druga obravnava, EPA 740-VIII
   
   ** Poudaril, da je DS predvsem strokovna in demokratična inštitucija in da se je strokovno težko izreči o primernosti ali ne enega ali drugega zakona. Pač pa si želimo, da se najde nek kompromis, da je javno šolstvo osnova, privatno šolstvo pa dodatek, ki je financiran za predmete po nacionalnem preverjanju. Je pa privatnega šolstva v Sloveniji malo.
   
3. Poročilo o uresničevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 za obdobje 2015–2017, EPA 697-VIII
   
   ** Resolucija je super, se pa žal ne uresničuje v primerni meri. Financiranje je še vedno nesprejemljivo nizko, za akademsko znanost smo še vedno med najslabšimi v Evropi. IAS je predlagal, da bi bili znanost, tehnologija, informacijska družba v istem ministrstvu, tako pa so vsa tri področja v svojem in sodelovanja ni. Vsako ministrstvo se obnaša kot samostojen gospodar, za Slovenijo pa je ključnega pomena, da vse sfere sodelujejo. Poleg tega je premajhna pozornost namenjena odličnim dosežkom slovenske znanosti in znanja – recimo prvo mesto na fizikalni olimpijadi bi sodilo na prvo mesto medijev, ne pa na deseto stran v obliki ene vrstice nekje v sredini strani. Vlaganje v znanost je med najbolj produktivnimi, saj s tem pomembno vpliva na blagostanje družbe in države.
   Govoriti, da je v času največje krize in zmanjšanja sredstev za znanost prineslo še boljše rezultate, je neodgovorno – ker se je sodelovanje z gospodarstvom pretrgalo, saj v večini razpisov drugih ministrstev raziskovalci praktično niso mogli sodelovati – se je težišče obrnilo proti objavam. Objav je bilo nekaj več, sodelovanja z gospodarstvom bistveno manj, skupno pa je učinek področja močno padel zaradi manjšega financiranja!
   Vsi govorci so podprli resolucijo in več pozornosti in sredstev znanosti. Zato se jim tudi v tem blogu zahvaljujem in je res lepo poslušati take misli. Veliko nas je, ki razumemo pomen znanosti za kvalitetno in napredno stanje gospodarstva in duha v državi.
   Hkrati pa ponavljam predlog, da začnemo bolj sodelovati. Niti enkrat nismo speljali niti ene skupne akcije – namesto da bi se dogovorili in v roku izpeljali eno zadevo, nato čez nekaj mesecev drugo, se vsak zaletavamo v eno ali drugo odprto zadevo in zato dosežemo bistveno manj, kot bi lahko in tudi – kot bi morali: Raziskovanje je izredno pomembno in vrhunsko opravilo, ki plemeniti nas vse!
   

Turčija je obsodila turškega znanstvenika, ker je objavil prispevek o povezavi med polucijo v Turčiji in pogostostjo raka. Preberite sami.

https://www.sciencemag.org/news/2019/09/turkish-scientist-gets-15-month-sentence-publishing-environmental-study

A Turkish food engineer and human rights activist was sentenced yesterday to 15 months in jail after publishing the results of a study he and other scientists had done that linked toxic pollution to a high incidence of cancer in western Turkey.

Bülent Şık, former deputy director of the Food Safety and Agricultural Research Center at Akdeniz University, was convicted of disclosing classified information after he published the results as a four-part series in a Turkish newspaper in April 2018. “Bülent Şık fulfilled his duty as a citizen and a scientist and he used his right to freedom of expression,” his lawyer, Can Atalay, said in his closing statement before the sentence was handed down by a court in Istanbul.

The study was commissioned by Turkey’s Ministry of Health to see whether there was a connection between toxicity in soil, water, and food and the high incidence of cancer in western Turkey. Working for 5 years, Şık and a team of scientists discovered dangerous levels of pesticides, heavy metals, and polycyclic aromatic hydrocarbons in multiple food and water samples from several provinces in western Turkey. Water in several residential areas was also found to be unsafe for drinking because of lead, aluminum, chrome, and arsenic pollution.

Pri pregledovanju pisanja osebnih receptov se je pokazalo, da nekateri zdravniki lahko pišejo osebne recepte in drugi ne. Omejitve so se pojavile z motivom varčevanja, vendar je to še podaljšalo čakalne vrste, kar je v sedanjih razmerah izredno dolgih čakalnih vrst nesprejemljivo. Zato sva s kolegom Petrom Požunom predlagala sprostitev pisanja osebnih receptov, kot je bilo pred krizo.

Preko pobud v Državnem svetu je možno predlagati ukrepe, kako izboljšati in polepšati Slovenijo. Ta pobuda je povezana z neurejenimi sanitarijami. Povsod v javnem sektorju in kjer je stik s strankami, morajo biti po zakonu sanitarije urejene. V resnici pa marsikje celo v javnem sektorju ni urejenih in javno dostopnih sanitarij, pa se nič ne zgodi. Drugje pa inšpektorji pišejo globe kot po tekočem traku, če ni vse brezhibno. Ampak sanitarije bi morale biti povsod urejene.

Pobuda je prišla v zvezi s sanitarijami na črpalkah. Ko turisti peljejo čez Slovenijo, je včasih njihov vtis povezan predvsem z urejenostjo črpalk in sanitarij. Le-te bi morale biti prosto dostopne. Tudi mene zbode, ko vidim ljudi, ki mencajo in pri blagajni iščejo ključ za vhod, ali pa iščejo drobiž, da bi lahko vstopili.

S pomočjo zaposlenih v DS, predvsem Anke Zajc, smo napisali konkreten in preprost predlog, kako poskrbeti za sanitarije. Sedaj bo zanimivo videti, ali bo slovensko vodstvo izpeljalo enostavno in učinkovito pobudo za ureditev problematike.

Vabljeni k sodelovanju na posvet Državnega sveta o varstvu okolja 10.9.2019. Če vas tema zanima, ste aktivni … se obrnite na matjaz.gams@ijs.si.

Ključni motiv je povečati prizadevanja za varstvo okolja S POMOČJO STROKE. V javnosti, medijih in tudi političnih debatah pogosto slišimo teme in argumente, ki odstopajo od strokovno najpomembnejših vprašanj. Recimo dilema, ali raje zgraditi nekaj 1.000 vetrnic ali eno jedrsko elektrarno, ali je večja škoda zaradi plastičnih slamic ali zaradi 100 km nove avtoceste, ali je večja škoda zaradi vseh sveč ali enega tovornjaka na avtocesti in v ekstremu – ali je zemlja ploščata in ali se sploh dogaja segrevanje ozračja? Na večino teh vprašanj zna stroka odgovoriti, pojasniti, kje najhitreje in najhuje uničujemo okolje v Sloveniji in Evropi. Po posvetu bomo napisali konkreten dokument s predlogi in ga predali vladi ter Državnemu zboru. Primer: ker so reklame ob avtocesti prepovedane, se jih čedalje več pojavlja v obliki 10-20m velikih panojev v dovoljeni razdalji od trase. Nameravamo sprožiti pobudo, da se to prepove. Seveda bo podobnih predlogov še veliko. S tem bomo pomagali usmeriti zanimanje in prizadevanja javnosti, medijev, politike.

Ricardo Galvao, direktor brazilskega inštituta za raziskave (INPE), je v videoizjavi na facebooku povedal, da so ga razrešili v petek, potem ko je zagovarjal resničnost satelitskih podatkov, ki prikazujejo, kako se je pospešilo izsekavanje »pljuč« sveta, so zapisali na spletni strani CNN.

Zdi se, da je ponekod obremenitev proračuna prevelika, da bi bilo moč najti sredstva za znanost, razvoj, napredek. Zato je žal potrebno pogledati, ne glede na odlično delovanje javnega sektorja, ali je smotrno kje kaj prihraniti oziroma preusmeriti v ključne sektorje za uspešno prihodnost.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, sreda,17.7. 2019
2.Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih
3.Predlog zakona o spremembah Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji 4.Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

Pri teh točkah sem opozoril na
Neurejene razmere pri zaposlovanju – socialna podpora je ponekod tako velika kot najnižja plača, 75.000 je brezposelnih, 1000 zaposlenih v Zavodu za zaposlovanje, prekarstvo narašča, 10.000 otrok letno premalo, mladi se zaposlujejo preko npr. slovaških agencij, se tako izogibajo davkom in svojemu varstvu, mlade mamice imajo čedalje slabše varstvo pred odpuščanjem, v akademskem svetu nazakonito ponekod mladi ostajajo v določenem d.č. tudi 10 let (tu so se vsi strinjali, da je nezakonito!). V daljši debati se je pojavila iniciativa, da bodo pristojni analizirali moje vprašanje glede poslabšanja varstva mladih mamic.

Spoštovani g. A. Bobovnik
vodja sektorja
REPUBLIKA SLOVENIJA / REPUBLIC OF SLOVENIA
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Najprej najlepša hvala za pošto. V 2.5 leta v Državnem svetu tega še nisem doživel. Res je lepo videti, kadar kdo zavzeto in odgovorno opravlja svoje delo. (se opravičujem, če je moje neposredno inženirsko pisanje komu problematično)

Najmanj 2 leta imamo v DS debate o tem, ali imajo bodoče in mlade mamice dostojno in primerno varstvo pred izgubo delovnega mesta, ali ne. Moji podatki kažejo, da se je varstvo v zadnjih desetletjih radikalno poslabšalo, ker:

1. je veliko zaposlitev za določen delovni čas (npr. zaposleni so 1 dan brez službe in nato ponovno za 1 leto; v akademskem svetu tudi po 10 in več let zaposleni ostajajo v določenem delovnem času …)
2. tudi v nedoločenem delovnem času in kljub predpisu, da v tem primeru ostaja zajamčeno delovno mesto, se pogosteje uporabljajo drugi mehanizmi (v primeru negativnega poslovanja …), ki v praksi zmanjšujejo varnost

Vsako leto se v Sloveniji rodi 10.000 otrok premalo zaradi več razlogov. Dolgoročno to vodi v katastrofo – izumrtje vseh domicilnih narodov, tudi Slovencev. Problematično je zlasti to, da kljub očitno negativnim pojavom zaradi modernega kapitalizma – neoliberalnega globalizma, kjer naša podjetja tekmujejo z drugimi, kjer imajo bistveno nižje standarde, to sili v zniževanje pravic na vseh koncih, Evropa pa to veselo propagira, ker ekonomisti ne znajo izračunati dejanske škode, ampak semantično napačno računajo samo skozi kapital.

** Konkretno vprašanje: Kakšno varstvo imajo zaposlene bodoče in mlade mamice na delovnem mestu v luči zaposlovanja za določen čas, preko agencij itd.?

Vnaprej lepa hvala
Prof. dr. Matjaž Gams
Vodja odseka za inteligentne sisteme, Institut Jožef Stefan
Koordinator računalniških odsekov, član Znanstvenega sveta Instituta »Jožef Stefan«
Predstojnik znanstveno-raziskovalnega razreda Inženirske akademije Slovenije
Član izvršnih odborov društev za umetno inteligenco,
kognitivno znanost, ACM Computing in akademije IAS
Predstavnik v EU IFIP 13 AI
Državni svetnik za raziskovalno dejavnost

——————————–

Spoštovani g. Gams,

na Komisiji Državnega sveta za socialno varstvo, delo, znanost in invalide v sredo, 17. julija 2019, ste ob obravnavi točke Poročilo o delo Inšpektorata RS za delo izpostavili izzive na področju porodniškega dopusta, na katere vam žal prisotni nismo znali podati ustreznih pojasnil.

Vljudno vas naprošamo, da nam vprašanje posredujete v pisni obliki (lahko preprosto kot odgovor na to sporočilo), da bomo lahko skordinirali pripravo ustreznega odgovora oz. informacije ter vam jo posredovali.

Lep pozdrav,

Andraž Bobovnik
vodja sektorja / Head of Division

Vsa zasedanja DS so prikazana na RTV SLO 3
3.7.2019

Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

a. Vprašanja državnih svetnikov dr. Matjaža Gamsa in Igorja Antauerja glede stroškov varuhov in zagovornikov na vseh ravneh delovanja države.
Nastopim: Hkrati s pohvalo glede delovanja varuhov in zagovornikov se postavlja vprašanje o stroških in posebej rasti stroškov. Prosimo, da nam predložijo številke.

d. Vprašanje državnega svetnika Franca Goloba v zvezi z novogradnjo oz. nadomestno gradnjo potresno nevarnega kirurškega bloka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Nastopim: Podprem, ker je bolnišnica SG izrednega pomena za Koroško.

Predlog Mnenja k Letnemu poročilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2018, EPA 611-VIII

Nastop: Pokojnine so v primerjavi s plačami šle dol kot plače v znanosti -15 odst. v 15 letih, zato govorjenje o previsokih pokojninah ni ok.
Sistem pa ni (bil) nikoli vzdržen, trenutno je navidezno ugoden trend, ker razprodajamo družinsko srebrnino – banke, letališča .. V 24 urah življenjska doba zraste za 6 ur, letno 10.000 otrok premalo, tudi tuji strokovnjaki opozarjajo. Bolje bi bilo fleksibilno, da gre tisti preutrujeni pri 50 letih v pokoj, tisti čili pri 80 letih pa delajo z nekim deležem naprej.

Predlog Mnenja k Poročilu o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 za obdobje januar 2014–marec 2019 (Cilj: naložbe za rast in delovna mesta) in k Poročilu o izvajanju Akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020

Ko so nekateri župani predlagali, da bi vsa sredstva dali v vodovod, kanalizacijo, kolesarske steze.
Nastopim: Kot odgovor na to, da naj bi vnaprej več denarja vlagali v ceste itd. in manj v razvoj. V Sloveniji je 70.000 nezaposlenih, če stopijo skupaj, je to od Lj do Kr Gore. Imamo premalo kvalitetnih podjetij z dobrimi plačami in dodano vrednostjo, pogosto pride k nam šravfenciger industrija na najboljši zemlji s slabimi plačami in tujimi delavci. Moramo vlagati v lasten razvoj, tehnologije, znanost, da bodo mladi ostajali v občini in Sloveniji. Je bolj zahtevno in tvegano kot gradnja cest, a brez tega ni kvalitetnega življenja.

Predlog zakona o spremembi Zakona o minimalni plači – zakonodajna iniciativa

Nastop: Stroka pravi, da bo zaradi visokega dviga minimalne plače gospodarstvo slabše delovalo, nisem pa strokovnjak, da bi znal povedati, koliko. Glasoval bom za ljudi, ker ni primerno nekomu vzeti že dano. Se pa vidi, kako pomembni so sindikati. Gremo v smeri ekonomske kolonije, brez možnosti približevanja bolj razvitim; skrbijo mediji v lasti globalnega velekapitala, ki prepričuje množice v dobrote kolonije. Ni pa prav, da se obravnava v DS brez poglobljenih pogovorov med gospodarstveniki in sindikati – in stroke!

Predlog Sklepa k zaključkom posveta Prikaz sistema študentskega dela in njegovega vpliva na mlade in razvoj njihovih kompetenc, podjetja in proračun.

Nastop: Ponovno opozoril na nekorektnost obdavčenja študentskega dela, kadar delajo v praksi to, kar študirajo.