51. Predlog za boljše okolje – kurjava, MOP in infrastruktura

Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z energijo – kurjenjem.

Dr. Matjaž Gams, državni svetnik

Ljubljana, 9. 4. 2021

Gospod Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta

Zadeva: pobude za sprejem zakonskih podlag za uresničitev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja

Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15 in 55/20) predlagam, da se na Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor naslovi naslednje pobude:

  1. Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor naj v najkrajšem možnem času pripravita zakonske podlage za obvezno gradnjo objektov z okolju prijaznimi površinami fasad in streh.
  2. Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonske podlage za zmanjšanje uporabe kurišč na premog in na druga sorodna fosilna goriva, odpravo individualnih kurišč na fosilna goriva oz. zamenjavo fosilnih goriv s trajnimi viri energije.
  3. Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonske podlage za obvezno uvedbo energetsko učinkovitih inverterskih klimatskih naprav.

Obrazložitev:

Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v sodelovanju z Državnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak način je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost (Nacionalni energetski in podnebni načrt). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. 2. 2020. Osnovno poslanstvo Bele knjige je za varovanje okolja združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih rešitev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dosežki dokazujejo, da so nujno večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so pogosto neusklajene in dokaj besedne, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih načrtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi širši družbeno politični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja.

Nobelovec Steven Chu, ameriški sekretar za energetiko, je leta 2009 v času predsednikovanja Baracke Obame predlagal, da bi predvsem strehe pobarvali svetlo in tako zmanjšali pregrevanje ozračja. Predlaga se naslednje:

  • Obdavčitev temne fasade in strehe oz. nagraditi svetle fasade in strehe (poraščene z rastlinami in solarne strehe). K pregrevanju ozračja prispevajo temne površine, kot so asfalt, fasade, strehe. Zato je treba obdavčiti vse s soncem osvetljene površine proporcionalno glede na stopnjo temnosti ter s tem usmerjati ljudi v nabavo svetlejših materialov. Kjer je možno in smiselno, bi bilo dobro stimulirati barvanje s svetlimi barvami, svetle barve bi morale biti cenejše. Pri tem ukrepu gre predvsem za klimatsko vprašanje in primerno izolirane stene. Slabo izolirana stene in strehe zahtevajo več energije za segrevanje. V članku Painting Bill Clinton’s “White Roofs” into Reality avtor navaja, če bi prebarvali strehe 11 največjih mest v ZDA, bi prihranili 7 GW (61 TWh energije letno), kar je ekvivalentno 14 elektrarnam, kar znese 750 milijonov dolarjev prihranka letno. Na ravnih strehah je možno gojiti rastline, ki imajo še boljši skupni učinek kot svetle strehe. Tretja možnost so solarni paneli. Vse tri možnosti so opisane v Urban Heat: Can White Roofs Help Cool World’s Warming Cities?, kjer je opisano barvanje streh in asfalta z belo v New Yorku ter uvajanje rastlin na strehah v San Franciscu. Z prebarvanjem bi se odbojnost strehe spremenila s 30 na 90 %, najvišja temperatura v mestih bi padla do 2 stopinji Celzija. Svež asfalt odbije 4 %, zelena površina 25 % in sneg 90 %. Pomemben je vpliv zunanjih senčil za hlajenje poleti in manjše potrebe po segrevanju pozimi;
  • Obdavčiti gradnje brez zunanjih senčil in olajšave za gradnje z zunanjimi senčili.
  • Umetniško obdelana fasada ali streha se obravnava kot svetla površina.

AD 2) Da bi Slovenija lahko postala ogljično nevtralna, je treba zmanjšati ali celo ukiniti večja in mala kurišča na premog in druga fosilna goriva. Cilj ni samo zmanjšanje ogljičnih izpustov, cilj je ogljična nevtralnost. (vir: Global emissions pathway characteristics). Predlaga se naslednje:

  • V bližnji prihodnosti se zapro predvsem starejše termoelektrarne na premog in preiti na druge energijske vire kot jedrsko energijo;
  • Regulirajo se individualna kurišča v smislu prepovedi gradnje novih in opuščanja starih;

Termoelektrarne in individualna kurišča na premog so eden glavnih virov ogljičnih izpustov in onesnaženja zraka v Sloveniji. Uporaba nafto in zlasti plina je sicer manj problematična, vendar nista dolgoročna rešitev. Na voljo je več alternativnih rešitev: od boljše izrabe vodne energije, gradnje sončnih streh, uporaba jedrske energije itd. ZDA so dosegle največji premik oz. zmanjšanje ogljičnih izpustov s prehodom od premoga na plin. V mestih, kjer je večja koncentracija prebivalstva kot na podeželju, bi se morala postopoma ukiniti vsa individualna kurišča na fosilna goriva, morda z izjemo plina.

  • Slovenija naj zgradi nov blok jedrske elektrarne in ukine stare termoelektrarne;

V primerjavi s starimi elektrarnami na premog jedrska elektrarna proizvaja bistveno bolj čisto energijo, saj ne proizvaja izjemnih količin toplogrednih plinov. V boju proti podnebnim spremembam je treba najti najboljše rešitve, čeprav vsaka zahteva svoje pristope in potrpežljivost. Za zamenjavo enega bloka jedrske elektrarne bi potrebovali nekaj 1.000 vetrnic (ocene variirajo od 1.000 do 10.000 odvisno od velikosti vetrnih in jedrske elektrarne), kar bi bolj ogrozilo slovensko okolje predvsem zaradi izgube gozda zaradi dostopnih cest. Ima pa tudi jedrska tehnologija svoje probleme, kot so finančno zelo obsežni in zahtevni projekti, nerazumevanje javnosti in sevalna stigma, ter ekonomsko učinkovito odlaganje iztrošenega goriva ali predelanih radioaktivnih odpadkov. Slovenija naj sledi razvoju in tudi sama vlaga v razvoj in raziskave tehnologij za varno in učinkovito uporabo naprednih jedrskih tehnologij 3. in 4. generacije. Napredne in v razvoj usmerjene jedrske tehnologije ne uporabljajo zgolj obstoječih zalog goriva, temveč se z novimi gorivi (tekočimi ali v trdni oblik) povečuje izkoristek goriva in imajo številne prednosti, tudi na področju varnosti (nižji tlaki v reaktorju), večji ekonomičnosti (boljša izraba goriva) in še manjših vplivih na okolje (manj odpadkov). Takšne reaktorje bi lahko sami proizvajali (vir: Molten Salt Reactor Fundamentals). Preverjanje čistosti tehnologij opravljajo neodvisni strokovnjaki. IPCC uporablja naslednje emisije energetskih tehnologij (v celotnem življenjskem ciklu, torej gradnja, obratovanje, pospravljanje) na proizvedeno enoto energije (g CO2/kWh, cilj pariške pogodbe je največ 50 g CO2/kWh), viri: stran 1335 v Technology-specific Cost and Performance Parameters oz. Life-cycle greenhouse gas emissions of energy sources:

 

Life cycle CO2 equivalent (including albedo effect) from selected electricity supply technologies.[2][3] Arranged by decreasing median (gCO
2eq/kWh) values.
Technology Min. Median Max.
Currently commercially available technologies
Coal – PC 740 820 910
Biomass – Cofiring with coal 620 740 890
Gas – combined cycle 410 490 650
Biomass – Dedicated 130 230 420
Solar PV – Utility scale 18 48 180
Solar PV – rooftop 26 41 60
Geothermal 6.0 38 79
Concentrated solar power 8.8 27 63
Hydropower 1.0 24 22001
Wind Offshore 8.0 12 35
Nuclear 3.7 12 110
Wind Onshore 7.0 11 56
Precommercial technologies
CCS – Coal – PC 190 220 250
CCS – Coal – IGCC 170 200 230
CCS – Gas – combined cycle 94 170 340
CCS – Coal – oxyfuel 100 160 200
Ocean (Tidal and wave) 5.6 17 28

Slika 7: Tabela prikazuje “čistost” tehnologij v smislu ogljičnega odtisa. Jedrska energija je na sliki 7 skupaj z vetrom na spodnjem robu obstoječih tehnologij, torej najmanj škodi okolju v smislu 24/7.

Trenutne vrednosti CO2/kWh je možno sprotno po posameznih državah opazovati na Electricity Map. Konkurenčen stalnemu viru jedrske energije z malo onesnaževanja okolja je predvsem plin, ne pa tudi npr. sončna ali vetrna energija, ki nista 24/7. Mnenja o nevarnosti jedrske energije in problemih shranjevanja radioaktivnih odpadkov so deljena, predvsem med prebivalstvom, je pa te argumente treba upoštevati pri razmisleku in odločanju.

 

AD 3) Glede na konkretne pogoje je možno nabaviti različne vrste hladilnih in grelnih naprav. Nekatere so izrazito stare in neekonomične, druge izrazito učinkovite v določenih pogojih. Zadnja leta izstopa učinkovitost inverterskih klim, ki pa se v medijih izgubi med reklamami za pogosto bistveno manj učinkovitimi in prijaznimi rešitvami. Predlaga se naslednje:

  • Uvedba dodatnih olajšav za moderne klimatske inverterske naprave in seznaniti občane z njihovo učinkovitostjo.

Do temperatur okoli ničle je segrevanje stanovanj s klimatskimi inverterskimi napravami najučinkovitejše. Zato bi jih bilo treba dodatno stimulirati namesto nekaterih spornih, kot je npr. ogrevanje na pelete. Večina modernih klimatskih inverterski naprav hladi in ogreva, čisti zrak itd. Tako hladijo (SEER) kot ogrevajo (SCOP) tipično s faktorjem okoli 5, medtem ko je sezonski učinek uravnavanja temperature s faktorjem okoli 9. Pri samo ogrevanju ali samo hlajenju pa lahko dosežemo skoraj dvakrat večje vrednosti, če nastavimo delovanje naprave samo v čas cenejše tarife. Ključna prednost je v tem, da so inverterji dve napravi v enem, zato je potreben le en servis in le en nakup. Če nakupimo ločeno hladilno in grelno napravo, moramo nakupiti dve napravi in plačevati dva servisa.

 

 

Prof. dr. Matjaž Gams

 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published.