49. Predlog za boljše okolje – invazivne in alergene, kmetijstvo

Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z alergenimi in invazivnimi rastlinami in živalmi.

Dr. Matjaž Gams, državni svetnik

Ljubljana, 9. 4. 2021

Gospod
Alojz Kovšca
predsednik Državnega sveta

Zadeva:  pobude za sprejem zakonskih podlag za uresničitev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja

Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15 in 55/20) predlagam, da se na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovita naslednji pobudi:

  1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v najkrajšem možnem času pripravita zakonsko podlago za odstranitev invazivnih rastlinskih in živalskih vrst.
  2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v najkrajšem možnem času pripravita zakonsko podlago za odstranitev alergenih rastlin na javnih površinah.

Obrazložitev:

Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v sodelovanju z Državnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak način je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost (Nacionalni energetski in podnebni načrt). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. februarja 2020. Osnovno poslanstvo bele knjige je za varovanje okolja združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih rešitev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dosežki dokazujejo, da so nujno večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj načelne oz. jih sploh ni, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih načrtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi širši družbeno politični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja.

AD 1) Zavest o škodljivosti invazivnih rastlinskih in živalskih vrst na domačo rastlinsko in živalsko biodiverziteto je v Sloveniji slaba. Večina občanov invazivnih vrst ne prepozna in ne ukrepa proti njim. Posledično se invazivne vrste, najsi bo to to ambrozija ali pajesen, hitro širijo po Sloveniji. Stroka je že davno odkrila, da globalni prodor invazivnih vrst pomeni masaker lokalne biodiverzitete, zmanjšanje števila lokalnih endemnih vrst in prevlado tistih vrst, ki so se bolje prilagodile globalnemu okolju, zlasti človeku oz. njegovim virom hrane. Primer so podgane ali mačke v Avstraliji, ki intenzivno uničujejo domorodne živali. Hitro se množijo in širijo ter izrivajo domače avtohtone vrste, ki niso prilagojene agresivnim prišlekom. Študija Smithsonian Institute in U.S: Fish and Wildlife services za področje ZDA ugotavlja, da domače mačke v kontinentalnem delu ZDA brez Aljaske pobijejo milijardo ptičev, pri čemer je vseh ptičev med 10 in 20 milijardami, in okoli 10 milijard sesalcev, dvoživk in plazilcev.

 

Slika 8: Levo: ljudje hranijo in preprečujejo lovcem, da bi odstranili nutrije v raznih okoljih Slovenije, ne zavedajoč se, da s tem delajo veliko škodo okolju. Desno: Poznate najbolj alergeno in invazivno rastlinsko vrsto – ambrozijo? Koliko ste jih že odstranili? Vir: Wikipedija.

Na sliki 8 levo so prikazane nutrije in kako lepo so jih sprejeli v Sloveniji. S tem so pokazali svoj pozitiven odnos do živali, žal pa tudi popolno nepoznavanje varovanja okolja – nutrije so med 100 najbolj škodljivimi živalskimi vrstami. Ekološko ozaveščeni prebivalci bi prosili lovce, da jih odstranijo in bi jih sami obveščali o njihovi prisotnosti. Zakaj? Ker se z vsakim pojavom invazivne vrste, kot so nutrije, radikalno zmanjša številčnost lokalnih vrst – od lokalnih glodalcev do vodnih živali. Med invazivnimi rastlinami v Sloveniji je med najbolj alergenimi in najbolj invazivnimi ambrozija (ARSO Rastline-invazivne). Ena sama rastlina lahko na leto proizvede milijardo semen (cvetni prah). Na sliki 8 desno prikazuje značilnost “kosmatih” stebel, ki so v resnici pokrita s strupenimi dlačicami. Slika 9 prikazuje širjenje ambrozije glede na število javljenih opažanj prebivalcev. Zakonodaja o ambroziji niti ni tako slaba, saj predvideva primerne kazni s strani inšpektorjev – a kaj, ko še nobena kazen ni bila izdana, pa so desetine in celo stotine kilometrov površin ob cestah zaraščene z ambrozijo, pa tudi polja in obronki gozdov. Tudi na zemljiščih ob šolah in vrtci oz. javnih zavodov je najti polno strupenih rastlin, pa se vodstva kljub opozorilom nočejo posegati v okolje, kot da ne bi teh rastlin posadil človek. Pogosto srečamo nekoliko blažjo varianto alergenih vrst: npr. brezo vidimo praktično povsod, pa čeprav povzroča vrsto srednjih in celo hujših težav. Zakaj jih ne odstranijo?

 

Slika 9: V nekaj desetletjih se je ambrozija, najbolj alergena rastlinska vrsta, razširila po vsej Sloveniji. Povzroča vrsto sekundarnih alergij, vendar ni bila narejena nobena študija povezave med čedalje več alergijami pri otrocih in pojavom ambrozije. Vir: ARSO. 

Zato se predlaga naslednje:

  • Spremeniti oz. dopolniti zakonodajo, ki bi omogočala odstranitev invazivnih vrst, tako da je ob prijavi s strani občanov avtomatsko izdano opozorilo kršitelju in ob tretji ponovitvi v roku treh mesecev (vsaka ponovna prijava po enem mesecu), avtomatsko izdana kazen. Poleg akcij za čiščenje Slovenije je treba izpeljati tudi akcije za odstranitve invazivnih vrst. Pozvati je treba inšpektorje, ravnatelje, občane, naj bodo šole, vrtci, javni zavodi brez strupenih, alergenih ter invazivnih rastlin.
  • Za vse invazivne živalske vrste se dovoli izvzem vsem občanom z lovom ali na druge humane načine (npr. lokostrelstvo, ribolov s posebnimi vabami) brez lovopusta in na varen način.

Strokovne analize o varstvu okolja med največjimi škodljivimi vplivi na okolje navajajo invazivne vrste in nujnost boja proti njim. Kako to izgleda v Sloveniji? Medtem ko občasno uspešno izvedemo čiščenje odpadkov po Sloveniji, se daleč nevarnejših invazivnih in alergenih vrst praktično še ne lotevamo, niti nismo z njimi seznanjeni. Najbolj ekološko razvite in ozaveščene države na svetu imajo zakonodajno urejena omenjena vprašanja na način, kot se predlaga, javno in zakonsko pozivajo občane, naj npr. odstranijo določeno invazivno ribo iz reke, ki se je nedavno pojavila po njeni izpustitvi v okolje od neodgovornega posameznika. Invazivne vrste so soodgovorne za 100-krat hitrejše izumiranje vrst v zadnjih 100 letih, v 50 letih pa se je število živali (tako po osebkih kot po teži) zmanjšalo za polovico, najbolj negativno pa invazivne vrste vplivajo na biodiverziteto. Čeprav invazivne vrste niso edini vzrok za omenjene spremembe, so pa pogosto omenjene kot najpomembnejše. Po poročanju International Union for Conservation of Nature (IUCN) je polovica vseh rastlinskih endemičnih vrst v Evropi ogroženih oz. jim grozi izumrtje, med razlogi pa navajajo tudi vnos invazivnih rastlin.

AD 2) Danes se v Sloveniji vse povsod na javnih površinah razrašča vrsto močno alergenih vrst, celo v okolici vrtcev in šol. Še zlasti med mlajšimi otroki narašča število alergij. Zato se predlaga naslednje:

  • Vse alergene rastline s seznama alergenih rastlin (NIJZ – alergene rastline, Pollen Allergy in Europe) se odstranijo z javnih površin (vzgojno izobraževalnih zavodov, ministrstev, občin …): drevesa v roku 5 let, vse drugo v roku 2 let in nato stalno izvajati redno izločanje.
  • Vse alergene rastline s seznama alergenih rastlin se odstranijo s površin vrtcev in šol: drevesa v roku 2 let, druge rastline v roku 1 leta in nato stalno izvajati redno izločanje. Z alergenimi rastlinami, predvsem na občutljivih področjih, kot so npr. vrtci ali šole, se dela velika škodo ljudem, zlasti otrokom. Primer alergenih rastlin, ki rastejo po šolskih površinah, je med najbolj očitnimi, kako okoljska ignoranca povzroča trpljenje ljudi.

Prof. dr. Matjaž Gams

 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published.