50. Predlog za boljše okolje – energija, MOP

Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z energijo.

Dr. Matjaž Gams, državni svetnik

Ljubljana, 9. 4. 2021

Gospod Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta

Zadeva: pobude za sprejem zakonskih podlag za uresničitev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja

Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15 in 55/20) predlagam, da se na Ministrstvo za okolje in prostor naslovi naslednje pobude:

  1. Ministrstvo za okolje in prostor naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonske podlage za boljšo izkoriščenost vodnih virov s hidroelektrarnami na okolju prijazen način.
  2. Ministrstvo za okolje in prostor naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonske podlage za obvezno gradnjo ribjih stez na hidroenergetskih pregradah.

Obrazložitev:

Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v sodelovanju z Državnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak način je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost (Nacionalni energetski in podnebni načrt). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. 2. 2020. Osnovno poslanstvo bele knjige je za varovanje okolja združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih rešitev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dosežki dokazujejo, da so nujno večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj načelne oz. jih sploh ni, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih načrtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi širši družbeno politični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja.

Slovenija izkorišča polovico potenciala vodne moči svojih rek. Obstoječe hidroelektrarne prispevajo tretjino električne proizvodnje v Sloveniji, brez vode iz reke Save pa ne bi mogla delovati niti naša edina jedrska elektrarna. Če bi izkoristili še preostale vodne potenciale, bi lahko nadomestili jedrsko elektrarno, vendar pa bi uničili dragocene rečne in poplavne ekosisteme ter močno zmanjšali biološko raznovrstnost. Kljub temu pa to ne pomeni, da ne bi mogli povečati trenutno izrabo vodnih moči, kjer je to smiselno. Predlaga se:

  • Izgradnja načrtovane elektrarne na reki Savi na okolju prijazen način, z obveznimi ribjimi stezami, kjer je to cilju primerno.

Po raznovrstnih analizah, npr. po podatkih (Power Technology) umre okoli milijon ljudi letno zaradi izpustov pri izgorevanju npr. premoga. Onesnaženost zraka po poročanju World Bank letno povzroči za 24 milijard evrov škode. Vodna energija pa ne izpušča izpustov v zrak ali vodo, je med naj učinkovitejšimi in najcenejšimi viri. Je pa potrebno ohraniti dobršen del rek nedotaknjen, predvidoma tudi Muro. Razmisliti velja o sofinanciranju nacionalne ribogojnice za vse habitate ter skrbi za dvoživke v jezovih. Podobno slabo izkoriščena je v Sloveniji še ena oblika čiste energije, in sicer geotermalna.

AD 2) Večina slovenskih elektrarn nima zgrajenih prehodov, ki bi ribam omogočale migracijo prek jezu v obe smeri. Ni vgrajenih niti zaščit za ribe pred poškodbami, ki nastanejo pri prehodu turbin. Predlaga se:

  • Stroka določi, kje naj se zgradi primeren prehod, ki omogoča migracijo rib čez jez v eno ali obe smeri. Za vse nove jezove je obvezna zaščita rib pred prehodi čez turbine. V starejše jezove se vgradi primerno napravo v roku 5 let.

Ponekod ni preudarno postaviti prehodov za migracijo rib čez jez, kot npr. za soško postrv, ki se hitro zmeša z drugimi vrstami postrvi, zato je pregrada dobrodošla. Pri večini obstoječih zidov pa bi bilo za ohranjanje raznovrstnosti bolje, če bi zgradili tovrstne prehode. Stroka je toliko napredovala, da se dosegajo dobri rezultati z relativno skromnimi sredstvi. Primer študije: Environmental Issues, Dams and Fish Migration.

 

Prof. dr. Matjaž Gams

Leave a Reply

Your email address will not be published.