12. Komisije

17.6. seja Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. *Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS-A) – druga obravnava, EPA 495-VIII
S predstavniki študentov smo se nekajkrat srečali oz. dogovarjali. Zakon je usmerjen v vzpostavitev nadzora nad delovanjem študentskih organizacij in sam sem se kot dolgoletni podpornik študentov in tudi študentski predstavnik seveda strinjal, da bo tak ukrep zmanjšal študentsko avtonomijo. Po ogledu Tarče pa je bilo očitno, da je potrebno vzpostaviti red, saj je po informacijah sodeč prihajalo do velikih finančnih malverzacij. Parlament je upošteval pripombe in pripravlja nek kompromis, tj. dodatke, ko bodo kljub nadzoru omogočali avtonomno delovanje. Čestitke predlagateljem zakona.
Ni pa jasno, zakaj je študentsko delo po fakultetah in inštitutih tako obdavčeno kot delo v gospodarstvu, saj gre za nadgradnjo študija. Zakaj študentski servisi toliko obremenijo študentsko uro? Predlog za olajšave pripravljamo.
*Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 za leto 2018, EPA 518-VIII.
Čeprav je poročilo kvalitetno, je vrsta hudih problemov izpuščenih. Recimo zaradi opioidne kriza je v ZDA umrlo že več ljudi, predvsem mladih, kot pa v 2. svetovni vojni, pri nas pa se v javnosti še vedno govori, da tovrstne kriza sploh ni. Mladi moški imajo 50% spermijev glede na 50 let nazaj, pa nihče ne reagira, oz. tega sploh ne omenjajo kot problem. Ženske po anketah živijo slabše kot pred 10, 20 leti itd. Zakaj teh problemov ni v poročilu? Zakaj ministrstva ne reagirajo na probleme, na katere jih opozarja svetovna in domača stroka?

17.6. seja Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2018, EPA 611-VIII.
Poročilo je sicer kvalitetno predstavljeno, vendar je vsebinsko vprašljivo, saj daje vtis, da je pokojninski sistem v Sloveniji vzdržen. Preprosti izračuni pokažejo, da je zaradi gospodarske rasti, v določeni meri povezano z razprodajo družinske srebrnine, problem na videz čedalje manjši. A analize kažejo, da delamo najmanj časa glede na življenjsko dobo v Evropi, da se življenjska doba poveča za 6 ur na 24 ur, da smo nekje v povprečju EU, da pa bomo okoli leta 50 po projekcijah izdatkov za starejše 50% nad povprečjem EU. Zato je potrebno čim prej ukrepati. Kako? Ena možnost je podaljševanje delovne dobe, jih pa je več.

Leave a Reply

Your email address will not be published.