Dr. Matjaž Gams Državni svetnik

Podali smo iniciativo, da se pretestniki sestanejo z ekipo ministrstva za okolje v soorganizaciji Državnega sveta.

Poslali smo predlog ministrstvom in vladi, da omogoči podaljšanje poročanja in izvajanja projektov zaradi koronavirusa. S tem ne bi dodatno obremenili proračuna, ampak omogočili normalno delovanje, ki je bilo nekaj časa zablokirano.

Ob zadnji krizi pred 10 leti je prišlo do pretiranega zadolževanja in potem pretiranega zategovanja pasu, vodeno s strani nemškega varčevalnega pogleda, ki v Nemčiji deluje, samo Evropa ni Nemčija. Posledično je Evropa izšla bistveno slabše iz krize kot Amerika, pa čeprav je bila kriza najprej v Ameriki. Slovenija, ki je še bolj zategnila pas, jo je odnesla še slabše (glejte slike na koncu besedila). Evropa in Slovenija sta se začeli dvigati iz krize z obsežnim financiranjem, t.i. “helikopterskim denarjem”, pristopom, ki ga ravnokar kritizira nemško ustavno sodišče.

Pred 15 leti smo nekateri intenzivno opozarjali v medijih, da se ne smemo prezadolžiti. Slovenija kot manjša država se ne sme zanašati na dolg kot največje svetovne velesile. Po drugi strani pa pretirano zategovanje povzroči padec potrošnje in zato še večje padce gospodarstva. Treba je najti srednjo pot med obema možnostima.

Ekonomisti neoliberalne šole so v Sloveniji povzročili ne samo obsežne padce BDP pred dobrim desetletjem, povzročili so tudi razprodajo večine državnega premoženja, pri čemer je Slovenija izgubila nekaj milijard denarja davkoplačevalcev. Posledično je prišlo do rezanja v proračunu in do zmanjševanja sredstev za znanost. Samo upamo lahko, da se je slovenska politika kaj naučila iz krize pred dobri desetletjem.

Slovenska znanost se je aktivno vrgla v boj proti koronavirusu. Na Institutu “Jožef Stefan” je okoli 10 skupin analiziralo podatke, prikazovalo v raznih perspektivah, napovedovalo trende, študiralo biološko-kemične lastnosti itd.

Na Odseku za inteligentne sisteme IJS, kjer dela avtor prispevka, smo naredili na stotine analiz in sedaj kažejo, da bo vreme odločilno vplivalo na virus in še mnogo drugega. Še sestavljamo za objavo v znanstveni reviji, nekaj konkretnih misli / osebnih intrepretacij je tule:

V Žurnal24 je bil objavljen avtorski prispevek z okoli 160.000 branji na temo koronavirusa: https://www.zurnal24.si/slovenija/komentarji-in-kolumne/v-slovenijo-prihaja-drugi-val-koronavirusa-koronavirus-ukrepi-omejitve-smiselnost-matjaz-gams-kolumna-345592

Izjava v Državnem svetu pa je tule: https://www.youtube.com/watch?v=jomltWyIqyw. Spet se je pokazalo, kako ključnega pomena je kvalitetna znanost in primerno financiranje, pozornost in podpora.

V vlogi državnega svetnika sem čestital novemu ministrstvu, predvsem gospe ministrici dr. Simoni Kustec in g. državnemu sekretarju dr. Juretu Gašperiču.

Na dopis je odgovoril dr. Gašperič, državni sekretar, dr. zgodovinskih znanosti, direktor in višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Vzpostavili smo delovni stik in začeli reševati tekoče probleme. V Državnem svetu smo dali že nekaj pobud, nazadnje, da se za 2-3 mesece podaljša poročanje na projektih, kjer prihaja do zamud zaradi koronavirusa. Prav tako začenjamo debato o novem raziskovalnem zakonu, kjer si raziskovalci želimo, da se črta iz predloga predvsem vse diskriminatorne člene, nakar bi zakon verjetno dobil podporo vseh sodelujočih.

Glede na pobude, da se doda diskriminatorne člene v predlog zakona, je prišlo do potrebe po preverjanju vse zakonodaje tako na nivoju ministrstva, kot tudi v pravilnikih ARRS. To sodi v krog aktivnosti Državnega sveta, zato naprošamo vse raziskovalke in raziskovalce, da nam sporočijo (matjaz.gams@ijs.si), če so opazili katerikoli tak stavek v kateremkoli pravilniku, zakonu … na področju znanosti.

Ta teden smo imeli nekaj komisij in obravnavali med drugim tudi poročilo za radiodifuzijo v Sloveniji in tudi predlog strukture UO IZUM.

IZUM – predlog Državnega sveta je, naj bo sestava UO IZUM taka, da v večji meri podpira znanstveno dejavnost, stroko in avtonomnost. Seveda je bila taka usmeritev zagovarjana in podprta z moje strani in tudi kolegov/kolegic na komisiji.

Radiofuzija je bolj problematična: gre za sistematično zmanjševanje pomena slovenščine, preveliko koncentracijo kapitala itd. Kolikor je bilo neformalno slišati, je večina radijev v lasti istega lastnika. Javno sprašujem: čemu imamo toliko inšpekcij, varuhov itd., ko pa je sedanje stanje nelegalno po obstoječih zakonih, predpisih itd., ko je onemogočena normalna konkurenca? Drugo vprašanje je: zakaj še vedno mlajši glasbeni ustvarjalci nimajo dostopa do medijev? Razlog je v tem, da je njihova “cena” za radio enaka kot cena večjih slovenskih in mednarodnih hitov, zato so bolj uspešni hiti sistemsko vedno na sporedu, od mlajših nedodelanih talentov pa nikoli. Pobuda je, da se sestanemo z delovno ekipo, ki pripravlja nov radiodifuzijski zakon, in jim predlagamo smotrne popravke. Tretje vprašanje je odnos do slovenščine, kjer po direktivi EU moramo dopustiti vsem postajam, da oddajajo v katerem koli jeziku. Me prav zanima, ali bi lahko recimo v Franciji, Nemčiji ali Italiji predvajali slovenski radio? Gre za še eno “bolj papeško od papeža”, ki jo naši uradniki pač uveljavijo v škodo materinskega jezika. Taka vprašanja velja demokratično predebatirati v javnosti in stroki in izpeljati na primeren način, ne pa takole – nedemokratično in skrivno.

Danes 3.2.2020 smo v Državnem svetu debatirali o predlogu, da bi se lahko kadilo in pilo popoldne na ozemlju osnovne šole – v debati je bilo rečeno, da ni bilo mišljeno v šolah, ampak na prostoru šol, kjer bi imeli veselice itd. Seveda sem temu ostro nasprotoval – kajenje je eden glavnih ubijalcev, droga, ko mladi pokadi nekaj cigaret, je zasvojen. Zaradi pljučnega raka umre več ljudi kot zaradi bolezni dojk. Zato za vsak tak ukrep lahko približno izračunaš, koliko ljudi več letno bo umrlo. Še osebna izkušnja – od treh poznanih ljudi, ki so močno kadili, sta dva že pokojna, pri okoli šestdesetih.

Zaradi našega nasprotovanja omilitve tobačnega zakona je število kadilcev že rahlo upadlo, kažejo prve številke. Lahko rečemo, da rešujemo življenja in še bomo delali v tej smeri!

Lep pozdrav, Matjaž

Ste se kdaj vprašali, ali bo nekaj milijonov za Krisa optimalno uporabljenih, ali pa bi bilo bolje te milijone razdeliti med recimo 100 otrok, ki nujno potrebujejo recimo 10.000 evrov za medicinsko pomoč? Te dileme so zahtevne, predvsem pa se lahko veselimo izkazanega človekoljubja v Sloveniji!

Ideja, ki jo podpirava s predstavnikov invalidov, Danijelom Kastelicem, je, da se omogoči nakup drage napredne opreme, recimo eksoskelet ali drago vidno napravo za slepe, ki si je normalen posameznik ne more privoščiti. To napravo potem selijo po Sloveniji, tako da vsaj nekaj časa invalidi dobijo na uporabo najboljšo tehnično opremo. S tem podpiramo razvoj nove opreme in hkrati omogočamo invalidom uporabo najboljše opreme vsaj nek čas. Še posebej je pomembno za nekatere otroke ali po poškodbi, da pomagajo pri rehabilitaciji ali razvoju.

Pobuda je tu.

Elon Musk stalno opozarja na nevarnost umetne inteligence. Sam menim, da AI ni nevarna, če ne bodo nevedni politični voditelji razvijali AI v nevarni smeri. Da se precej dobro ve, česa ne smemo početi. In kaj delajo naši politiki? “Sodelujejo.” V Državnem svetu smo po 10 letih aktivnega sodelovanja (zadnje čase sta poleg mene posebej aktivna prof. dr. I. Bratko in prof. dr. C. Ribičič), poslali vladi pobudo, naj sprejme evropsko deklaracijo o avtonomnih orožjih https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-8-2018-0341_EN.pdf.

Odgovor spodaj smo sprejeli pred kratkim. Kaj si mislite o tem? Mnogo besed in mnogo “sodelovanja” in koliko konkretnega? Nič ne kaže, da bodo slovenski politiki prisluhnili svetovnim ali slovenskim strokovnjakom. A moramo še poskušati, saj drugega nam ne preostane.

Lep pozdrav, Matjaž

Odgovor vlade