Author: Matjaz Gams

Z rebalansom je vlada RS za znanost in raziskovanje prvič v zgodovini namenila več kot 200 državnih milijonov evrov, povečala sredstva za 24,44 milijona evrov, od tega dobrih 22 milijonov evrov za raziskovalno dejavnost.

Za to smo si prizadevali tako raziskovalci kot direktorji in dekani, rektorji, pa tudi politiki, stranke … Največjo vlogo imata tako minister (in sekretarji) za znanost kot predsednik vlade. ČESTITKE VSEM!

Če se spomnite mojega volilnega programa, sem vezal delovanje na tej (vsaj zame kot raziskovalca) zelo zahtevni in čas jemajoči dejavnosti s povečanjem sredstev za znanost v 2-3 letih. Sedaj, ko je to uspelo, je potrebno reči bobu bob in povedati, da so tudi moje ure in meseci lobiranja pripomogle k temu. Koliko, tega nihče ne ve, ampak niti ni važno. Pomembno je, da je do povečanja prišlo.

Čas je za veselje in (kratkotrajno) praznovanje.

Časovno je najprej na vrsti analiza in pogovori oz. posvet glede novega raziskovalnega zakona (veljavni http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3387, predlog https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=83173AA791C7D2D5C1258355003A177D&db=pre_zak&mandat=VIII&tip=doc), ter rebalans proračuna, kjer bomo vztrajali na popravi prenizkega deleža za znanost. 

Predvideni posveti: voda – poleti 2019; cepljenje; starejši – pomladi 2019; prekarstvo in nezaposleni in ženske pravice; promet in okolje

Sprotna poročila: 
8.1. Komisija za znanost, kulturo … Državi sekretar in direktor ARRS – neformalno spraševal za dr. Noča, uradno opozoril, da je izostanek financiranja znanosti z 0.37 odstotka za državno znanost najslabše v Sloveniji vrsto let, 3. najslabše v Evropi, škodljivo za celo Slovenijo
Drž. sekretar obljubil dvig v rebalansu in sprejetje zakona v roku pol leta
Drž. sekretar za kulturo predstavil poglede, nekaj pozitivnih misli, nato pa se izognil vprašanju, kako poskrbeti zlasti za mlade slovenske umetnike, recimo glasbenike, ki so iz medijev praktično izginili zaradi neustreznih pravil in regulacij. Kot da to ni pomembno??

11.1. Javna predstavitev mnenj, Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Opozoril, da danes marsikdo podcenjujoče govori o raziskovanju in razvoju, a je to najbolj pomembna panoga za razvoj človeštva, raziskovanje pa najbolj atraktiven umski poklic, zato je potrebno dati raziskovalcem in raziskovalkam vse priznanje. Potrebno je uspeti pri rebalansu in zakonu. 
Odbor za https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/izbranaSejaDt?seja=21%20001.%20Javna%20predstavitev%20mnenj&start=2019-01-11&mandat=VIII

15.1. Pogovor z državnim sekretarjem in direktorjema direktoratov. Konstruktivno in dogovorjeno, da gremo skupaj v novi zakon in rebalans. Odprte točke (samo manjše, večinoma se strinjamo):
1. ali bi morala IAS lobirati za več angleščine na univerzah / po našem statutu se moramo ukvarjati s stroko samo, predvsem inženirsko, ne pa z zadevami, ki imajo ideološke in politične kontradiktorne poglede. 
2. kako to, da Slovenija kot podpisnica ni izplačevala slovenskim koordinatorjem EU projektov 8000 evrov (kot so druge države svojim) – po mojem mnenju je to dokaz neverjetne zbirokratiziranosti in nezmožnosti, da bi spremenili nekaj besed v zakonih. To bo potrebno spremeniti. 

15.1. Pojavilo se je vprašanje, kdo varuje znanstvenike pred pritiski ideologije itd. Prav gotovo je to vloga tudi državnega svetnika za znanost. Preprosto povedano – kadar boste kot raziskovalci ali strokovnjaki napadani s strani ideologije, politike, vodstev, … se mirno obrnite name in naredil bom, kar lahko. V raziskovalce si vsak lokalni paša zadnje čase prepogosto briše čevlje, namesto da bi imeli raziskovalci poseben status kot najbolj prodorni in pomembni za razvoj Slovenije. 

23.12.2018
Kaj lahko povem malo pred prazniki in po prvem letu dela v Državnem svetu? Morda tole: 

1. Še bolj jasno kot pred letom postaja, da je premalo zavedanja, da bi vsi skupaj morali delovati za dobro znanosti in razvoja, za dobrobit slovenske, evropske in človeške civilizacije. Osebno sem sem temu zavezal že pred letom, sedaj se toliko bolj odločno.
2. Čim več znanosti v politiko in čim manj ideologije in politike v znanosti. V prvem letu je bilo kar pretresljivo spoznanje, koliko ideologije je ne samo v politiki, ampak tudi v znanosti sami. Večkrat se vprašam, ali celo nekatere kolegice in kolegi ne vidijo, da so postali zaslepjeni z ideologijami, z razdelitvami, namesto da bi se oprli na znanstvena spoznanja napram ideološkim dogmam in stranpotem. 
3. Znanstveniki se moramo začeti obnašati kot skupnost, kot kolektiv: slovenski, evropski, svetovni. V prvem letu se je pokazalo, da smo pogosto razdeljeni po mnogo črtah: med levo in desno usmerjenimi, med Ljubljano in Mariborom, univerzami in inštititi, gospodarstvom in akademskim svetom, med moškimi in ženskami, mladimi in starimi … Kot je reklo že mnogo mislecev: razdeljeni pademo, skupaj smo močni! 
4. Da bi preprečili nadalje razslojevanje znanosti, moramo s pomembnih mest izločiti tiste, ki nimajo pozitivnega odnosa do znanosti, do znanstvene skupnosti na prvem mestu, ampak dajejo prednost ideologijam in vsemu drugemu, prej omenjenemu. Vsi skupaj od sindikatov do univerz in inštitutov, Maribora in Ljubljane, gospodarstva in akademske sfere, od strokovnjakov do medijev in politikov ter vseh drugih poklicev, podprimo področje raziskovanja. 
5. V letu dela sem doživel premalo podpore s strani inštitucij, operativnih posameznikov z raziskovalnih inštitucij (največ pomoči sem dobil s strani DS), bolj ali manj moram vse delati sam, poleg tega, da sem raziskovalec, vodja odseka, mentor itd., obremenitve v DS pa so bistveno večje kot pričakovano. Če ne bi bilo vrste prijaznih  internih pošt podpore in konstruktivnih pripomb ter pogovorov s kolegi, bi bilo delo v DS izrazito negativno s stališča čustvene podpore. Zato vsem kolegicam in kolegom, ki ste kakorkoli podprli prizadevanja za več znanosti, večje financiranje, več strokovnosti, najlepša hvala. Brez vas bi bilo življenje v DS grenko!
6. Doživel sem precej osebnih in strokovnih napadov, več kot pričakovano, pod človeškim in strokovnim nivojem, podobno kot se to dogaja marsikateremu bistveno bolj vidnemu in znanemu znanstveniku – v 2018 so napadli tako Einsteina kot Neila Tysona ali Elona Muska (najbolj znani posamezniki). Zakaj se hudoba zliva predvsem po intelektualno izstopajočih, je težko reči, žalostno in obsojanja vredno pa je, kadar se napadom na znanost in znanstvenike pridružijo slovenski znanstveniki!
7. Na koncu pa je vendar potrebno reči: v letu 2018 je bilo v Znanstvenem svetu ogromno narejenega za raziskovanje, za dobro slovenske, nekaj pa tudi evropske in svetovne civilizacije. Še malo več pozitivne energije in enotnosti in se bodo razmere morale obrniti na bolje! Zato si podajmo roko in skupaj stopimo v lepše in boljše 2019:

Naj bodo znanje, spoštovanje, resnica, iskrenost, sodelovanje, pogum, ponos in stanovska pripadnost raziskavam ter razvoju tiste kvalitete, ki bodo v letu 2019 spodbujale, povezovale in usmerjale naša prizadevanja in razvoj na področju znanosti in v medčloveških odnosih.

Spoštovane kolegice in kolegi

21.12.2018:

1. Po sprejetju vlade premiera Marjana Šarca je sledilo dogovarjanje in interakcija z ministri, vladnimi odbori, poslanci itd., kar poteka še sedaj. Kot uradni državni lobist za raziskovanje je seveda moja ključna naloga, da si prizadevam za izboljšanje razmer za slovensko znanost, ki je v eni najslabših situacij v samostojni Sloveniji z 0,37 odstotka proračuna, kar posledično onemogoča nakup nove opreme, zajezitev bega možganov in bo povzročilo dolgoročno siromašenje Slovenije. 
2. V okviru kontaktov je bilo več interakcij z ministri, sekretarji, poslanci, predstavniki znanosti kot SAZU, IAS, Kosris, rektorji Univerz, podjetji itd. Nekaj teh interakcij je posnetih tudi na posvetih Državnega sveta http://www.ds-rs.si/?q=mediji/videoposnetki. Več debate je bilo z ministrstvi za okolje, gospodarstvo in zdravstvo http://www.ds-rs.si/node/4113. 
3. Posebej omenjam Komisijo Državnega sveta zakulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je na 7. seji 7. 12. 2018 “na pobudo člana komisije in predstavnika raziskovalne dejavnosti v Državnem svetu dr. Matjaža Gamsa obravnavala problematiko financiranja znanstveno-raziskovalne dejavnosti” – g. ministru J. Pikalu sem v 20 minutah predstavil probleme slovenske znanosti https://dis.ijs.si/Mezi/DS MIZS.ppt in nato je sledila debata, zapisnik:          
   https://dis.ijs.si/Mezi/porocilo raziskave DS.docx
4. Udeležil sem se vrste dogodkov, med drugim tudi v več podjetjih in lobiral za več sredstev za znanost. Na posvetu v DS sem opozoril na probleme šolstva: https://dis.ijs.si/Mezi/DS posvet.pptx
5. Organizirali smo tudi posvet o razprodaji slovenskih bank https://www.youtube.com/watch?v=cFFHrXb7_WU

Spoštovane kolegice in kolegi

27.6.2018:

1. Od tekočega dela bi najprej omenil Poročilo o posvetu o novem zakonu o znanstveno-raziskovalni dejavnosti (http://www.ds-rs.si/node/3648) (3h:49m:50s) (3h:57m:30s). Zaradi poznega časa je bilo poročilo z nekaj dodatne moje energije uvrščeno na dnevni red, tudi se je bilo posebej potrebno zmeniti za prikaz grafov, ki so daleč bolj zgovorni od česarkoli povedanega – branja poročil gredo v veliki meri mimo. Oboje je uspelo. Menim, da je to prvič, da je bilo toliko grafov o problematiki pokazano na kakšni pomembni televiziji (tokrat RTV3, Skledar …), kar štejem za največji dosežek mojega udejstvovanja v Državnem svetu. Za doseženo se zahvaljujem vsem, posebej Gregorju Krambergerju z IJS, ki je pripravil zadnje grafe.
   Treba je omeniti, da je potem predlog zakona padel, saj je vlada odstopila, a s tem smo si pripravili dobro osnovo za aktivno lobiranje takoj, ko bo novi minister/ica imenovan/a.
   Pomembno je, da se vsi zavedamo znanstveno-raziskovalne dejavnosti, da se tako politika kot mediji in ljudje zavedajo, da je to področje ključno za sodobno družbo, ki brez tega ne more uspevati. O znanosti se v DS nikoli ni toliko govorilo, pripravljamo pa še vrsto dogodkov.
2. Poleg omenjenih je v povprečju cca 5 nastopov povezanih z znanostjo v raznih organih DS na mesec (kadar nisem v tujini). Recimo na temo informacijske varnosti smo imeli dve večji in dokaj živi debati: ali lahko znanstveniki dostopamo konkretno do podatkih bolnikov za rakom, seveda anonimizirano. Brez tega ne moremo raziskovati in ugotavljati, kaj škodi, kateri ukrepi koristijo itd., tako da smo potem to razčistili. Podobno je bilo vprašanje, ali za znanost veljajo enake omejitve glede dostopa do podatkov posameznikov ali ne. Zopet smo v debati uspeli dobiti zagotovilo, da je za znanost posebej poskrbljeno, saj drugače ne more normalno raziskovati. V končni fazi bi morali “naši” pravniki preveriti, ali je dejansko upoštevano v posameznih členih, žal pa pravniške pomoči nimam.
3. Še ena pomembna zadeva se je skristalizirala: vodstvo DS se strinja, da vključimo strokovna združenja, predvsem akademije: SAZU in IAS. To pomeni, da lahko organiziram sodelovanje omenjenih akademij s komisijami DS, česar se ravnokar lotevam.
4. Pripravil sem še predloge izboljšanja etičnega kodeksa državnih svetnikov, ki se bo obravnaval  DS, sodeloval na vrsti delovnih sestankov komisij itd.
5. Glede posvetov, pripravljam naslednje:
   – prekarstvo, diskriminacija žensk (odobren, predvidoma septembra), predvideni vodje: Tamara Lah, Anja Radaljac, Matjaž Gams
   – starejši, skupaj z drugimi že predlaganimi v DS; se moramo sestati in dogovoriti o osnutku
   – voda, na pobudo FAGG; se moramo sestati in dogovoriti o osnutku

Prosim, da pobude za posvete sporočite vsaj nekaj mesecev vnaprej, da jih poskusim speljati skozi proceduro, kar ni tako preprosto in tudi traja. Če pa imate zanimivo strokovno vsebino, je to super priložnost.

* Upam, da se z naborom posvetov strinjate in da ni kakšen, ki bi bil posebej moteč. Se seveda učimo in bomo bolj pazili, da bo posvet čim bolj strokoven, kvaliteten in da ne bo maneverskega prostora za polarizacije in diskusije. Če imate kakšen pomemben zadržek proti kakšnemu posvetu, prosim sporočite. V primeru vsaj 5 negativnih mnenj o določenem posvetu bomo izvedli glasovanje.

Kratko poročilo za nazaj:
– Glede avtonomije univerz smo predali tematiko univerzam, da se same pogovorijo in odločijo, kako nadaljevati.
– Glede glasovanja o medicinski konoplji je bila večina ZA.
– Glede pogostosti mojega poročanja vam so bila mnenja malo deljena, a večina si želi sporočilo približno na mesec do dva oz. vsakih ob aktualnem dogajanju. Torej: čim se pojavi kaj spornega/pomembnega, si elektorji želijo poročilo.

Lep pozdrav
Matjaž Gams

Spoštovane kolegice in kolegi!

1. avtonomija univerze
Prosim odgovorite z DA pred vrstico v odgovoru:
a) priredimo posvet o tem v DS
b) naredimo neformalni pogovor s predstavniki
c) ne naredimo nič (razlaga spodaj)

2. demografski posvet v DS (spodaj)

3. kolikokrat na mesec naj vas vprašam za nasvet maksimalno (DA pred
vrstico)
a) če je potrebno, do 2x mesečno
b) max 1x mesečno
c) max 1x na 2 meseca (razlaga spodaj)
(če kdo ne želi sprejemati pošte, lahko vedno odgovori tako)

————————————
1. avtonomija univerze
Name so se obrnili profesorji, predvsem dr. C. Ribičič, s prošnjo, da
podprem njihovo pobudo za oceno ustavnosti zakonodaje glede univerz.
Nisem pravnik, ampak podpiram, da imajo zaposleni na univerzah pravice
skladno z Ustavo. Saj bo Ustavno sodišče presodilo, kaj drži in kaj ne.
Potem so se name obrnili predstavniki sindikatov, da so predlogi za
oceno ustavnosti v smislu, da bi zmanjšali pravice delavcem in dali
dekanom in rektorjem preveč pravic. Šment, kaj pa sedaj?

————————————

2. Demografski posvet je bil izveden

http://www.ds-rs.si/node/3590 . Vabilo je v dodatku.

Vabilo