Ta predlog po vzoru naprednih držav, npr. Češka predlaga ukinitev raklam ob avtocestah.
Dr. Matjaž Gams, državni svetnik
Ljubljana, 9. 4. 2021
Gospod, Alojz Kovšca
predsednik Državnega sveta
Zadeva: pobuda za sprejem zakonskih podlag za uresničitev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja
Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15 in 55/20) predlagam, da se na Ministrstvo za infrastrukturo naslovijo naslednji pobudi:
- Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonsko podlago za uveljavitev prepovedi reklamnih panojev v vidnem polju avtocest.
Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonsko podlago za zmanjšanje hitrosti oz. boljši nadzor vožnje na avtocestah in hitrih cestah.
Obrazložitev:
Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v sodelovanju z Državnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak način je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost (https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. februarja 2020. Osnovno poslanstvo bele knjige je za varovanje okolja združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih rešitev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dosežki dokazujejo, da so nujno večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj načelne oz. jih sploh ni, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih načrtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi širši družbeno politični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja.
AD 1) V Sloveniji zakonodaja prepoveduje postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja oz. prepoveduje reklam v 40 metrskem varovalnem pasu ob avtocestah. Verjetno je bilo razdalja 40 m v preteklosti dovolj, da se reklam ne postavlja, saj se na tej razdalji običajne reklame ne vidijo več oz. so predrage. Razmere pa se spreminjajo in ob avtocestah je čedalje več reklamnih panojev, sicer res primerno oddaljenih, vendar tako velikih, da so reklame dobro vidne in berljive. Nekatere države v Evropi reklame na dovolj veliki razdalji ob avtocestah dovoljujejo, druge ne, kot npr. Velika Britanija. Tudi Češka je pred kratkim prepovedala reklame ob avtocestah, prav tako so prepovedane v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji in Španiji. Zato se predlaga naslednje:
- Za zakonom naj se prepove reklame v vidnem polju avtocest. V roku 4 let se obstoječe odstranijo na stroške reklamiranih podjetij oz. postavitelja. Takoj se prepove postavljanje novih.
- Dosledno naj se čim prej uveljavi prepoved postavljanja reklamnih panojev na vseh kmetijskih zemljiščih, kot to zakon že določa, oziroma se odstrani obstoječe na stroške postavitelja. Sedanje reklame ob avtocestah v velikosti 10-20 m zmanjšujejo varnost v prometu, obremenjujejo okolje in kvarijo estetiko naravne pokrajine, nekatere so celo osvetljene in dodatno svetlobno onesnažujejo krajino. Čedalje več držav jih odstranjuje. Zakona, ki prepoveduje postavljanje reklam na kmetijskih cestiščih ob avtocesti, nihče ne spoštuje. Državni organi oz. inšpektorji naj okrepijo nadzor nad izvajanjem zakona, da ne bomo več poslušali pripomb začudenih turistov, ki gledajo orjaške panoje na kmetijski površini – očiten znak ekološke zaostalosti Slovenije.
- Prepove se vse prosto stoječe reklame ob cestah, kjer je dovoljena hitrost več kot 50 km/h, tj. izven naselij. Reklame povzročajo nezbranost pri vožnji in predstavljajo varnostni problem kot uporaba mobilnih naprav med vožnjo. Zato se umaknejo iz zornega kota voznikov pri hitrostih večjih kot 50 km/h
AD 2) Na avtocestah in hitrih cestah je hitrost vožnje v splošnem prevelika: trenutna omejitev hitrosti na avtocestah znaša 130 km/h, na hitrih cestah pa 110 km/h. Poleg tega se vozniki v Sloveniji povečini ne držijo omejitev hitrosti, kar povzroča več nesreč, ogroža zdravje, negativno vpliva na okolje. Prepustnost in varnost cest sta zelo slabi zaradi nekvalitetne vožnje in prometnega režima. Iz neznanih razlogov je v Sloveniji še vedno veliko nepotrebnih semaforiziranih križišč, kjer bi z uvedbo krožišč precej povečali prepustnost, podobno velja za zelene puščice, ki smo jih že imeli, pa nato ukinili. Zaradi nesmiselnih predpisov so vozniki tako ali drugače vnaprej opozorjeni, kje se nahaja nadzor nad hitrostjo prometa. Zato se predlaga naslednje:
- Omeji se hitrost na avtocestah in hitrih cestah na 90 (100, 110, 120) km/h.
- Uvede se nadzor nad spoštovanjem omejitev hitrosti brez predhodnega opozarjanja voznikov, poveča se višina kazni za kršitelje zlasti po avtocestah, kjer gre za še večje onesnaževanje okolja.
- Uvede se intenzivni videonadzor kjerkoli na avtocesti brez opozorila.
- Opredeli se prometni prekršek za vožnjo po prehitevalnem pasu v primeru, če se voznik varno ne umakne na desni pas, ko za njim pa vozi vozilo z enako ali večjo hitrostjo.
- Dodatno obdavčiti vse starejše dizelske avtomobile.
Promet je eden glavnih onesnaževalcev okolja v Sloveniji in najbolj prispeva k segrevanju ozračja. Za vsakih 10 km/h nad 110 km/h se nekaj časa onesnaževanje poveča za 10 %, pri še večjih hitrostih pa za še več. Nove ceste, slaba prepustnost, zastoji, prevelika hitrost (na sliki 4 primer, kako s hitrostjo narašča onesnaženje) močno prispevajo k onesnaženosti. Če bi zmanjšali hitrost na avtocestah za 10 km/h, ali pa bi dosledneje izvajali nadzor hitrosti, bi za vsakih 10 km/h zmanjšali onesnaževanje za 10–20 % (do kakšnih 100 km/h, potem se učinki zmanjšujejo).
Slika 4: Rast onesnaževanja s hitrostjo avtomobilskega prometa – levo dizel, desno bencin. Zaradi večjih hitrosti so avtoceste eden poglavitnih virov onesnaževanja in uničevanja okolja. Vir: European Environmental Agency.
Pri zgoraj predlaganem zmanjšanju hitrosti s 130 km/h v ekstremu na 90 km/h se emisije trdih delcev tako zmanjšajo približno za 40 %, pri zmanjšanju hitrosti s 130 km/h na 110 km/h pa približno za 20 %, kar občutno poveča kakovost zraka. Ukrep je ključen za ohranjanje primerne kvalitete zraka zlasti pozimi, ko je zrak dodatno onesnažen s trdimi delci iz kurilnih naprav za ogrevanje prostorov. Zmanjšanje hitrosti vozil pomeni tudi manjše izpuste toplogrednih plinov, manjše segrevanje ozračja in manjšo porabo energije. Manjša maksimalna dovoljena hitrost na avtocestah in hitrih cestah pomeni splošno večjo prometno varnost in zmanjšano tveganje za izgubo življenj pri prometnih nesrečah. Manjše hitrosti vozil pa nenazadnje pripomorejo tudi k zmanjšanju obremenitve obmestnih naselij in njihovih prebivalcev s hrupom. Po kilometrih cest na prebivalca je Slovenija med prvimi v svetu, za 100 km novih avtocest pa toliko prispevamo k segrevanju ozračja, da bi morali za to zmanjšati potrošnjo električne energije vseh gospodinjstvih za 20 %. Tovornjaki uničijo cesto kot 10.000 osebnih vozil, večino popravil zato namenimo za tranzitne tovornjake. Pri tem obstaja izredno dobra alternativa cestnemu prometu ljudi in blaga – hitre železnice. Evropa je bila pionir pri njihovi uvedbi, danes ima Kitajska več kot 60 % vseh hitrih prog na svetu. EU bi morala vse države povezati z omrežjem hitrih vlakov, pa se ukvarja s centralizacijo bank in z globalnimi sporazumi z državami, ki masovno uničujejo okolje, recimo kurijo tropske gozdove za nove kmetijske proizvode, ki jih prepeljejo v EU tisoče km daleč. Ko kakšna država poveča davke na tovornjake, ji pogosto grozi kazen EU. Ekološko sporno!
Slika 5: Februarja 2020 se je zaradi koronavirusa na Kitajskem zmanjšal promet. Posledično je NASA zabeležila neverjeten upad onesnaževanja.
Slika 5 prikazuje, kako velik onesnaževalec okolja je promet. Po pojavu koronavirusa so v Wuhanu na Kitajskem ljudje potovali manj, delo se je izvajalo v veliki meri od doma, ni bilo športnih prireditev itd., podjetja pa so delovala kot običajno. Sklepamo lahko, da je edini razlog za tako velik upad onesnaževanja z NO2 zmanjšan promet ljudi.
Dr. Matjaž Gams