Ob zadnji krizi pred 10 leti je prišlo do pretiranega zadolževanja in potem pretiranega zategovanja pasu, vodeno s strani nemškega varčevalnega pogleda, ki v Nemčiji deluje, samo Evropa ni Nemčija. Posledično je Evropa izšla bistveno slabše iz krize kot Amerika, pa čeprav je bila kriza najprej v Ameriki. Slovenija, ki je še bolj zategnila pas, jo je odnesla še slabše (glejte slike na koncu besedila). Evropa in Slovenija sta se začeli dvigati iz krize z obsežnim financiranjem, t.i. “helikopterskim denarjem”, pristopom, ki ga ravnokar kritizira nemško ustavno sodišče.
Pred 15 leti smo nekateri intenzivno opozarjali v medijih, da se ne smemo prezadolžiti. Slovenija kot manjša država se ne sme zanašati na dolg kot največje svetovne velesile. Po drugi strani pa pretirano zategovanje povzroči padec potrošnje in zato še večje padce gospodarstva. Treba je najti srednjo pot med obema možnostima.
Ekonomisti neoliberalne šole so v Sloveniji povzročili ne samo obsežne padce BDP pred dobrim desetletjem, povzročili so tudi razprodajo večine državnega premoženja, pri čemer je Slovenija izgubila nekaj milijard denarja davkoplačevalcev. Posledično je prišlo do rezanja v proračunu in do zmanjševanja sredstev za znanost. Samo upamo lahko, da se je slovenska politika kaj naučila iz krize pred dobri desetletjem.
