Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport,
v sredo, 2. oktobra 2019, ob 12.00,
v sejni sobi 212/II, Šubičeva 4, Ljubljana.
Predlog dnevnega reda:
- Potrditev zapisnikov 16. redne, 2. in 3. izredne seje komisije
- Predlog zakona o spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-L), druga obravnava, EPA 740-VIII
** Poudaril, da je DS predvsem strokovna in demokratična inštitucija in da se je strokovno težko izreči o primernosti ali ne enega ali drugega zakona. Pač pa si želimo, da se najde nek kompromis, da je javno šolstvo osnova, privatno šolstvo pa dodatek, ki je financiran za predmete po nacionalnem preverjanju. Je pa privatnega šolstva v Sloveniji malo. - Poročilo o uresničevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 za obdobje 2015–2017, EPA 697-VIII
** Resolucija je super, se pa žal ne uresničuje v primerni meri. Financiranje je še vedno nesprejemljivo nizko, za akademsko znanost smo še vedno med najslabšimi v Evropi. IAS je predlagal, da bi bili znanost, tehnologija, informacijska družba v istem ministrstvu, tako pa so vsa tri področja v svojem in sodelovanja ni. Vsako ministrstvo se obnaša kot samostojen gospodar, za Slovenijo pa je ključnega pomena, da vse sfere sodelujejo. Poleg tega je premajhna pozornost namenjena odličnim dosežkom slovenske znanosti in znanja – recimo prvo mesto na fizikalni olimpijadi bi sodilo na prvo mesto medijev, ne pa na deseto stran v obliki ene vrstice nekje v sredini strani. Vlaganje v znanost je med najbolj produktivnimi, saj s tem pomembno vpliva na blagostanje družbe in države.
Govoriti, da je v času največje krize in zmanjšanja sredstev za znanost prineslo še boljše rezultate, je neodgovorno – ker se je sodelovanje z gospodarstvom pretrgalo, saj v večini razpisov drugih ministrstev raziskovalci praktično niso mogli sodelovati – se je težišče obrnilo proti objavam. Objav je bilo nekaj več, sodelovanja z gospodarstvom bistveno manj, skupno pa je učinek področja močno padel zaradi manjšega financiranja!
Vsi govorci so podprli resolucijo in več pozornosti in sredstev znanosti. Zato se jim tudi v tem blogu zahvaljujem in je res lepo poslušati take misli. Veliko nas je, ki razumemo pomen znanosti za kvalitetno in napredno stanje gospodarstva in duha v državi.
Hkrati pa ponavljam predlog, da začnemo bolj sodelovati. Niti enkrat nismo speljali niti ene skupne akcije – namesto da bi se dogovorili in v roku izpeljali eno zadevo, nato čez nekaj mesecev drugo, se vsak zaletavamo v eno ali drugo odprto zadevo in zato dosežemo bistveno manj, kot bi lahko in tudi – kot bi morali: Raziskovanje je izredno pomembno in vrhunsko opravilo, ki plemeniti nas vse!