Dr. Matjaž Gams Državni svetnik

---

Pozdravljeni

Tu sta predstavljena vabilo za posvet 21.9.2021 v Državnem svetu na temo novega raziskovalnega zakona in dopis, ki sem ga poslal poslanskim skupinam.

Lep pozdrav v upanju, da končno dobimo moderen raziskovalni zakon

---

Spoštovane poslanke in poslanci!

Prosim Vas, da podprete predlog novega raziskovalnega zakona. Sedanji zakon je star 19 let, zastarel, novega delamo že 15 let, a se vedno nekaj zatakne. Predzadnji predlog zakona je prinašal marsikaj modernejšega in boljšega, a sta bila dva problema:
– diskriminacija starejših raziskovalcev in raziskovalk, ki pri 65 letih ne bi smele več imeti svojih projektov (ne bi smeli podpreti nobenega zakona, ki uvaja katerokoli diskriminacijo, ali starizem ali seksizem ali rasizem … in novi predlog zakona končno tega nima v besedilih)
– etatizacija državnih inštitutov (lastnina inštitutov naj bi po predzadnjem predlogu prešla na državo, česar sedaj ni, pa tudi po predlogu novega zakona ne).

Ker sta oba problema odpravljena in ker vse raziskovalne inštitucije od inštitutov do fakultet in drugje, pravzaprav še precej širše – podjetja, združenja, sveti, akademije, društva … podpirajo zakon, je naloga državnega svetnika za raziskovalni dejavnost, da intenzivno lobira za sprejem zakona. Raziskovalna in razvojna dejavnost sta ključni za razvoj vsake države, še posebej manjše, kot je Slovenija. Nič ni narobe, da smo skromni in delavni, a nujno potrebujemo napredne komponente razvite države kot raziskave in razvoj, da se po znanju in sistemih enakovredno kosamo z najboljšimi na svetu. Po financiranju znanosti smo sedaj skoraj na dnu med državami EU, je pa ta dejavnost po mednarodnih lestvicah tipično okoli tretjega mesta po pomenu za gospodarstvo in blagostanje države. Tudi naše/moje raziskave potrjujejo – pri tem smo analizirali cca 150 držav sveta in se je jasno pokazalo, da sta primerna urejenost in financiranje znanosti in razvoja ključna za visok standard in kvaliteto življenja v državi.

V imenu raziskovalne sfere Vas prosim, da podprete prihajajoči raziskovalni zakon. V dobro raziskovalne sfere, raziskovalk in raziskovalcev in razvojnikov, predvsem pa v dobro Slovenije, vseh državljank in državljanov. Vnaprej hvala!

Lep pozdrav
prof. dr. M. Gams
državni svetnik

————————————————————–
Številka: 065-01-5/2021/5
Ljubljana, 14. 9. 2021

VABILO NA POSVET

O PREDLOGU NOVEGA ZAKONA
O ZNANSTVENO-RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI

v sredo, 21. septembra 2021, ob 10.00,
v dvorani Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana.

Posvet je namenjen razpravi o novem zakonu o znanstveno-raziskovalni dejavnosti, ki je v postopku. Razprava bo o ključnih konceptih, problemih, dogovorjenih in odprtih členih zakona. Predstavniki civilne in strokovne sfere bodo podali pripombe in s tem pripomogli k oblikovanju kvalitetnega zakona. Na posvetu bosta civilna in strokovna sfera imeli prednost pred institucionalno: govorili bomo o tem, kaj je dobro za raziskovalce in raziskovalke v Sloveniji v akademski in gospodarski sferi, v povezavi z Evropo in svetom.

Sedanji raziskovalni zakon je star 19 let, zato je smotrno pomagati Vladi pri izdelavi novega, modernejšega in kvalitetnejšega.

Predsednik
Branimir Štrukelj, l.r.

10:00 – 11:00 Uvodni nagovori

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta
dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport
dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport

11.00 – 13:00 Strokovni nagovori

akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU)
dr. Stane Pejovnik, glavni tajnik Inženirske akademije Slovenije (IAS)
dr. Gregor Anderluh, predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS)
dr. Igor Papič, podpredsednik Rektorske konference Slovenije
dr. Andreja Gomboc, predsednica Sveta RS za znanost in tehnologijo
dr. Klavdija Kutnar, predsednica Sveta RS za visoko šolstvo
dr. Boštjan Zalar, direktor Instituta »Jožef Stefan«
dr. Gregor Majdič, novoizvoljeni rektor Univerze v Ljubljani
mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS)
dr. Hubert Kosler, direktor Yaskawe Slovenija d.o.o.
dr. Matjaž Gams, državni svetnik
dr. Tea Romih, predsednica Mlade akademije

 

Posvet bodo povezovali prof. dr. Matjaž Gams, državni svetnik za raziskovalno dejavnost, prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, državna svetnica za visokošolsko dejavnost in prof. dr. Andreja Gomboc, predsednica Sveta RS za znanost in tehnologijo.

Zaradi razmer v zvezi z epidemijo covid-19 je vstop v stavbo parlamenta mogoč le za vabljene. Dogodek se bo snemal in ga lahko vsi zainteresirani spremljate v živo na https://drzavnisvet.si/ in preko povezave na spletni strani S-TV Skledar (YouTube in Twitter).

Vse udeležence prosimo, da vzdržujejo medsebojno razdaljo in uporabljajo zaščitne maske. Hkrati vas obveščamo, da se na recepciji parlamentarne stavbe preverja izpolnjevanje pogojev PCT v skladu z Odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/2021).

Zdravo. Komisija je na mojo pobudo uvrstila točko o uporabi računalniških metod pri iskanju dobrih ukrepov proti kovidu. Na predstavitvi je sodelovalo Ministrstvo za zdravje in več strokovnjakov na tem področju. Na koncu smo poslali pobudo, da naj MZ razmisli o večji uporabi računalniških modelov in umetne inteligence pri preprečevanju problematike ukrepov kovida.

Odgovor vlade/ministrstva je spodaj:

—————————

Številka: 18100-14/2021/5
Datum: 24. 8. 2021

Mnenje o sklepu 40. seje Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za kulturo, znanost, šolstvo in šport o problematiki COVID-19 in iskanju optimalnih rešitev

Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport Državnega sveta Republike Slovenije je na 40. seji, 28. 6. 2021 sprejela sklep, da podpira prenos inovativnih znanstvenih dosežkov za reševanje izzivov COVID-19 v prakso. Pri tem poziva Vlado oz. pristojno ministrstvo, da vzpostavi koordinacijo med relevantnimi strokovnjaki naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved in preveri njihove prebojne inovacije za iskanje optimalnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 ter odgovorno sprejme najbolj optimalno rešitev in jo čim hitreje tudi uporabi v praksi. Komisija podpira tudi krepitev digitalizacije v zdravstvu s ciljem povečanja dostopnosti zdravstvenih storitev, prijaznejšega zdravstva in oskrbe pacientov ter razbremenitve zdravstvenega osebja.

Vlada Republike Slovenije izpostavlja, da je epidemija COVID-19 pred nas postavila veliko izzivov in vprašanj ter močno zaznamovala naše zasebno, družbeno in gospodarsko življenje. Slovenski sistem zdravstvenega varstva se je soočil z okoliščinami, ki jih še nismo imeli in pred katerimi so klecnile tudi nekatere močnejše in bolj razvite države. V Sloveniji smo preprečili razpad zdravstvenega sistema in tudi zaradi požrtvovalnega dela zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih zagotovili, da so vsi bolniki s COVID-19 dobili vso potrebno zdravstveno oskrbo. Zdravstveni sistem se je prilagodil in še posebej primarno zdravstveno varstvo je odigralo zelo pomembno vlogo pri obvladovanju epidemije. Lokalni zdravstveni domovi so postali vstopne točke za varno obravnavo v zdravstvenem sistemu, mesta množičnega testiranja in v zadnjem času tudi cepljenja.

V Sloveniji smo za zajezitev širjenja, podobno kot v drugih državah, sprejemali številne tako imenovane nefarmakološke ukrepe, kot so higiena rok in kašlja, vzdrževanje medosebne razdalje, uporaba zaščitnih mask ipd. V začetni fazi so bili ti ukrepi, ob odsotnosti učinkovitih zdravil in ob omejenih količinah cepiv, edino učinkovito orožje za zamejevanje epidemije.

Ukrepi so pomembno vplivali tako na družbeno življenje kot na gospodarstvo. Državni zbor je sprejel številne zakonodajne ukrepe z različnimi finančnimi vzpodbudami in drugimi ukrepi, katerih cilj je ohranjanje delovnih mest in socialne varnosti zaposlenih, zlasti v panogah, ki so bile zaradi epidemije najbolj prizadete.

V Sloveniji se je s poletjem epidemiološka situacija izboljšala, vendar je virus še vedno med nami. Pojav delta različice koronavirusa pred nas postavlja nove izzive in kaže, da z epidemijo še zdaleč nismo opravili. Zavedati se moramo, da je virus SARS-Cov-2 izredno nepredvidljiv. Mutacije virusa in napovedovanje njihovega vpliva na širjenje virusa znotraj populacije, hkrati z napovedmi o sproščanju ali nesproščanju predvsem tako imenovanih nefarmakoloških ukrepov in kako precepljenost vpliva na sproščanje ukrepov in obvladovanje virusa, bo eden od največjih izzivov prihodnosti obvladovanja tega virusa.
Vlada Republike Slovenije meni, da bo uporaba modelov za napovedovanje širjenja epidemije glede na različne scenarije, ki bodo napovedovali stopnjo sproščanja ukrepov, stopnjo vpliva novih mutacij virusa, stopnjo vpliva precepljenosti itd., igrala ključno vlogo pri obvladovanju tega virusa. Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije podpira prenos inovativnih znanstvenih dosežkov za reševanje izzivov COVID-19 v prakso. Aktivno je pristopila k iskanju rešitev, da bi s prenosom uporabe računalniških modelov, ki jih razvija umetna inteligenca, v prakso izboljšali predvidljivost poteka epidemije COVID-19 in pravočasno sprejeli optimalne ukrepe za njeno zajezitev. Državna sekretarja Ministrstva za zdravje sta se že sestala s strokovnjaki na področju priprave modelov za napovedovanje situacij s področja epidemiologije in dogovorili so se, da strokovnjaki preučijo izvedbo konkretne naloge s področja epidemije COVID-19 in podajo možne rešitve.

Prav tako je Ministrstvo za zdravje pripravilo predlog Strategije za obvladovanje epidemije COVID-19 v Republiki Sloveniji 2021-2023, kjer je vključilo tudi področje uporabe modeliranja.

 

Pozdravljeni. Na pobudo SAZU sem poslal na Vlado RS njihov predlog sprave (je na dnu). To pobudo je že sprejel predsednik RS Slovenije, vlada pa je odgovorila naslednje:

---

Odgovor na pobudo državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa za podporo Izjavi Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države

I. Navedbe pobudnika

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije je z dopisom št. 002-01-1/2021/3 z dne 9. 6. 2021 v mnenje Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) posredoval Pobudo državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa za podporo Izjavi Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države, ki jo je Državni svet Republike Slovenije obravnaval na seji dne 9. 6. 2021 in jo podprl.

Pobuda je usmerjena k podpori Izjave Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države z namenom umiritve političnih napetosti in za bolj sprejemajoče in strpnejše medsebojno sodelovanje vseh odločevalcev in ostalih ključnih deležnikov.

II. Mnenje Vlade

Vlada uvodoma poudarja, da podpira in pozdravlja prizadevanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti za dosego narodne sprave o naši skupni zgodovini, in sicer jasno obsodbo zločinov ne glede na povzročitelja, priznavanje osnovne civilizacijske pravice žrtvam zločinov do groba in spomina, kakor tudi poziv Slovenske akademije znanosti in umetnosti k pomiritvi in priznanju, da razlike o razumevanju so in vedno bodo prisotne.

Vlada v nadaljevanju povzeto izhaja iz ugotovitev glede Izjave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki jo je podala strokovna institucija Javni zavod Študijski center za narodno spravo. Najprej meni, da je potrebno kljub vsemu izpostaviti, da navedena Izjava o spravi ne izpostavlja celovito zapletenosti dogajanja druge svetovne vojne v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije kot izvršilna veja oblasti ne želi še s svojimi dejanji dodatno vplivati na različne poglede v družbi.

Vlada v nadaljevanju ugotavlja, da Izjava nikjer ne definira koncepta sprave oz. ne pojasni kako je ta koncept razumljen. V sklopu mednarodno-primerljivih primerov se je potrebno vprašati, ali je sprava cilj, enkraten dogodek ali vsakodnevni proces.

Vlada izraža zadržek tudi pri zadnjem odstavku izjave, saj obstaja bojazen, da bi prihajalo do omejevanja dela tistih zgodovinarjev, ki bi pri svojem znanstveno-raziskovalnem delu prihajali do dognanj, ki bi bile v nasprotju z izjavo. Delo zgodovinarja namreč ne more biti v skladu z vnaprej predvidenimi rezultati, tudi ne sme biti vezano na določeno smer, njegov cilj ne more biti opora določene svetovnonazorske drže ali celo podpiranje določene organizacije. Vezan je namreč višjim znanstvenim standardom stroke.

Glede na navedeno Vlada podpira osnovne cilje Izjave Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države z namenom umiritve političnih napetosti in za bolj sprejemajoče in strpnejše medsebojno sodelovanje vseh odločevalcev in zato podpira ter spodbuja, da se s temi pomembnimi družbenimi temami ukvarjajo in jih nadalje raziskujejo strokovnjaki (zgodovinarji, pravniki in drugi uveljavljeni strokovnjaki), ki so najbolj poklicani k temu.

---

Spodaj je dopis, ki ga je sprejel DS in poslal na Vlado RS:

Dr. Matjaž Gams
državni svetnik

Številka: 002-01-1/2021/1
Ljubljana, 3. 5. 2021

Gospod
Alojz Kovšca
predsednik Državnega sveta

Zadeva: pobuda za podporo Izjavi Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države

Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15 in 55/20) predlagam, da se na Vlado Republike Slovenije, Državni zbor, Inženirsko zbornico in druga znanstvena društva in združenja naslovi naslednja pobuda:
Državni svet predlaga obravnavo Izjave Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države z namenom umiritve političnih napetosti in za bolj sprejemajoče in strpnejše sodelovanje vseh odločevalcev.

Obrazložitev:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na dopisni skupščini med 22. in 25. februarjem 2021 sprejela naslednjo izjavo:
»Slovenci imamo o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh in dogodkih neposredno po njej dva pogleda, ki so ju zakoličili zmagovalci in poraženci v odporu proti okupatorjem in bratomorni tragediji slovenskega naroda obenem. Zaradi dveh pogledov, v katerih ima vsaka stran svoje kraje spomina, imamo kot narod razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost.
Več desetletij je spomin na drugo svetovno vojno določala črno-bela pripoved o osvobodilnem boju na eni in izdajalcih na drugi strani, v kateri ni bilo prostora za zločine, povzročene v imenu osvobodilnega boja, niti za njegovo zlorabo s strani komunističnega vodstva za zagotovitev in nato utrditev lastne oblasti. Z demokratizacijo slovenske družbe je postala revizija takšne enostranske pripovedi, ki je bila utemeljena ideološko, in ne zgodovinopisno, nujna. Z vso jasnostjo se je pokazalo, da je bila druga svetovna vojna v Sloveniji zelo kompleksno dogajanje, z značilnostmi, ki jih pri drugih narodih v takšni obliki ali vsaj v takšnem obsegu ni srečati. V njej so se na naših tleh prepletali okupacija, osvobodilni boj, revolucija, protirevolucija, kolaboracija in državljanska vojna. Se pa ob tej zgodovinopisni reviziji soočamo s težnjami, da bi eno poenostavljeno pripoved zamenjali z drugo, diametralno nasprotno, zreducirano na revolucijo in odpor zoper njo, ki je ravno tako ideološka, le z drugačnim predznakom.
Nerazčiščen odnos do preteklosti, s katero se je treba soočiti v vsej njeni resničnosti, saj je razčiščenje edina pot do katarze in pomiritve, nas hromi na številnih področjih našega skupnega življenja. Vendar to ne pomeni, da moramo imeti vsi enak pogled na dogajanje v drugi svetovni vojni v Sloveniji. Uniformiran pogled v demokratični družbi ni mogoč. Moramo pa imeti soglasje o temeljnih vrednotah, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev. V etičnem smislu zato o dogajanju med drugo svetovno vojno in neposredno po njej ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorjem upravičen, da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja s strani komunistične partije in z njo povezani revolucionarni teror neupravičena, da je bil odpor proti temu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena.
Ko torej obsojamo revolucionarno nasilje, ne obsojamo obenem tudi narodnoosvobodilnega upora, ki je navdihujoče dejanje in eden od temeljev naše državnosti. In ko obsojamo kolaboracijo z okupatorjem, prav tako ne obsojamo odpora proti revolucionarnemu nasilju. Ob tem priznavamo načelo osebne odgovornosti vsakega posameznika in pravico vsakega izmed nas do kritične presoje namenov in dejanj na osebni in kolektivni ravni.
Največja tragedija druge svetovne vojne v Sloveniji je bil bratomorni spopad med Slovenci samimi z mnogimi žrtvami na partizanski in nasprotni strani. Soodgovornost in krivdo zanj nosita obe strani. Na obeh straneh so bili storjeni tudi številni zločini. Med njimi po svoji strahovitosti izstopa poboj tisočev domobrancev in civilistov, ki ga je komunistična oblast zakrivila takoj po koncu vojne. Vsak zločin je zavržno dejanje, še zlasti zavržen in v nasprotju s temeljnimi pravnimi in civilizacijskimi načeli pa je zunajsodni množični poboj v času miru. Za zločine ni opravičila. Lahko jih le obžalujemo in poskrbimo za pietetni spomin na žrtve, ki je hkrati opomin vsem nam, da se podobna tragedija ne ponovi nikoli več.
Pravica do groba, ki izhaja iz posvečenosti mrtvih kot ene od pravrednot svetovnega etosa, povezana z zahtevo za rehabilitacijo žrtev medvojnega in povojnega nasilja in popravo krivic, je na samem začetku spravne ideje med Slovenci. Sprva je živela le med poraženci vojne v emigraciji, saj za zmagovalce in odločevalce v komunistični Sloveniji politično in ideološko ni bila sprejemljiva. Spravni diskurz v domovini so odprli šele političnodisidentski in civilnodružbeni glasovi v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, dokler ni bila narodna sprava leta 1990 splošno prepoznana kot pomembna podlaga za doseganje enotnosti, potrebne za narodno in državno osamosvojitev. Vrhunec tedanjih in sploh vseh dosedanjih spravnih prizadevanj je bila slovesnost v Kočevskem rogu. Bila je dogodek najglobljega pomena, saj so bili z njim v slovensko občestvo prišteti dotlej zamolčani. In bila je dogodek največjega upanja, da je spravo med Slovenci vendarle mogoče doseči.
Intenzivnost spravnih prizadevanj je po osamosvojitvi precej nihala. A najpomembnejše je, da se je začelo, čeprav počasi in z velikimi, pogosto prav nedojemljivimi težavami, s celo vrsto aktivnosti za popravo krivic, ohranjanje spomina in ugotavljanje dejstev. Dolg do mrtvih je bil na takšen način vsaj delno poravnan, čeprav je pot do zaprtja tega poglavja še dolga. Da bi presegli razlike, ki nas razdvajajo, in dosegli družbeno soglasje o temeljnih stvareh našega narodnega bivanja, je predvsem potrebna sprava med živimi. Ob demokratičnem priznavanju ideoloških in političnih razlik med nami je ta mogoča le na etični in s tem na medčloveški ravni. To pomeni, da je naše stališče do zla, ki smo si ga prizadeli kot narod, lahko utemeljeno in opredeljeno le v okviru univerzalnih etičnih vrednot. Rove, izkopane v drugi svetovni vojni, zastavljene pa že veliko prej, bomo lahko presegli le ob nedeljivem pripoznanju teh vrednot in nedvoumnem razlikovanju med dobrimi in zavržnimi dejanji.
S preteklostjo neobremenjeno družbeno sožitje je mogoče doseči le s prizadevanjem za resnico o medvojnih in povojnih dogodkih in z njihovim ocenjevanjem na podlagi občeveljavnih etičnih načel ter s pietetnimi in spominskimi dejanji, ki bodo namenjena vsem padlim, pobitim in umorjenim. Kolikor je le mogoče, moramo popraviti krivice, prenehati z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in instrumentaliziranjem zgodovine ter pri vsem tem spoštovati drugače misleče.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti poziva slovensko javnost, še zlasti njen politični del in vse dejavnike javnega življenja, da se tej izjavi pridruži, jo posvoji in deluje v skladu z njo v skrbi za našo skupno prihodnost.«

Državnemu svetu predlagam, da pobudo podpre in jo naslovi na predlagane naslovnike, da bi tako prispeval k umiritvi medsebojni nasprotij in umiritvi razmer v Sloveniji. V tem globalnem svetu smo praktično zanemarljivi, pa se kljub temu še intenzivno prepiramo med seboj. Zakaj ne bi živeli in delovali bolj složno in strpno, bolj razvojno in raziskovalno, na višjem intelektualnem in etičnem nivoju?

Prof. dr. Matjaž Gams

Ponovno poslana pobuda za opozorilo nevarnosti avtonomnih orožij je bila podprta s strani Odbora za obrambo v Državnem zboru.

Predlog deklaracije o podpori prizadevanjem za mednarodno prepoved smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov (DePMPOS), EPA 1813-VIII.

Spletna povezava: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=57AAC7CABC9FA715C12586BC0044356E&db=pre_akt&mandat=VIII&tip=doc

 

Pobuda za ureditev možnosti dela od doma, kar bi zmanjšalo težave prevoza in povezanega onesnaževanja ozračja.

Številka: 102-01-2/2021/3

Ljubljana, 14. 4. 2021

Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji 14. 4. 2021, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20 in 123/20), obravnaval Pobudo državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa za sprejem zakonske podlage za uveljavitev organizacije dela od doma ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1 in 95/09-odl. US, 21/13-ZFDO-F in 81/18 – odl. US) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa ter Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga, da pobudo proučita in nanjo odgovorita.

Pobuda državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa se glasi:

Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj v najkrajšem možnem času pripravita zakonsko podlago v podporo oz. uveljavitvi organizacije dela od doma.

Obrazložitev:

Pobuda je oblikovana na podlagi operativnih predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja, ki je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, organiziranega 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v sodelovanju z Državnim svetom. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak način je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost. NEPN je slovenska vlada sprejela 27. februarja 2020.

Osnovno poslanstvo bele knjige je z namenom varovanje okolja združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih rešitev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dosežki dokazujejo, da so nujne večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno.

Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajejo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj načelne oz. jih sploh ni, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih načrtov, prav tako ni opredeljene odgovornost za dosego navedenih ciljev. Manjka tudi širši družbenopolitični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja.

Tako v državni upravi kot tudi v gospodarstvu večina ustanov in podjetij vse do pojava COVID-19 ni podpirala dela od doma. S pandemijo se je pokazala velika potreba po organizaciji dela od doma, izkazalo se je tudi, da je organizacija dela od doma, poleg tega, da je s vidika stroškov dela precej ugodnejša, celo bolj učinkovita, zato se predlaga, da se spodbudi večjo digitalizacijo dela od doma v primerih, če se delo lahko enakovredno opravlja doma. Delodajalec s predpisom določi vrsto del in nalog, ki se lahko organizirajo tako, da se jih lahko opravlja od doma. Organizacija dela od doma pomeni tudi zmanjšan obseg dnevnih migracij, kar pomembno prispeva k zmanjšanju prometnih emisij toplogrednih plinov, hkrati pa se zaposlenim podaljša prosti čas in posledično dvigne njihova delovna učinkovitost.

 

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pobudo proučita in v skladu s šestim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20 in 123/20) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

 

 

Alojz Kovšca, predsednik

 

Ta predlog po vzoru naprednih držav, npr. Češka predlaga ukinitev raklam ob avtocestah.

 

Dr. Matjaž Gams, državni svetnik

Ljubljana, 9. 4. 2021

Gospod, Alojz Kovšca
predsednik Državnega sveta

Zadeva:  pobuda za sprejem zakonskih podlag za uresničitev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja

Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15 in 55/20) predlagam, da se na Ministrstvo za infrastrukturo naslovijo naslednji pobudi:

1. Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonsko podlago za uveljavitev prepovedi reklamnih panojev v vidnem polju avtocest.

 Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonsko podlago za zmanjšanje hitrosti oz. boljši nadzor vožnje na avtocestah in hitrih cestah.

Obrazložitev:

Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v sodelovanju z Državnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak način je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost (https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. februarja 2020. Osnovno poslanstvo bele knjige je za varovanje okolja združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih rešitev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dosežki dokazujejo, da so nujno večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj načelne oz. jih sploh ni, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih načrtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi širši družbeno politični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja.

 AD 1) V Sloveniji  zakonodaja prepoveduje postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja oz. prepoveduje reklam v 40 metrskem varovalnem pasu ob avtocestah. Verjetno je bilo razdalja 40 m v preteklosti dovolj, da se reklam ne postavlja, saj se na tej razdalji običajne reklame ne vidijo več oz. so predrage. Razmere pa se spreminjajo in ob avtocestah je čedalje več reklamnih panojev, sicer res primerno oddaljenih, vendar tako velikih, da so reklame dobro vidne in berljive. Nekatere države v Evropi reklame na dovolj veliki razdalji ob avtocestah dovoljujejo, druge ne, kot npr. Velika Britanija. Tudi Češka je pred kratkim prepovedala reklame ob avtocestah, prav tako so prepovedane v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji in Španiji. Zato se predlaga naslednje:

• Za zakonom naj se prepove reklame v vidnem polju avtocest. V roku 4 let se obstoječe odstranijo na stroške reklamiranih podjetij oz. postavitelja. Takoj se prepove postavljanje novih.
  
• Dosledno naj se čim prej uveljavi prepoved postavljanja reklamnih panojev na vseh kmetijskih zemljiščih, kot to zakon že določa, oziroma se odstrani obstoječe na stroške postavitelja. Sedanje reklame ob avtocestah v velikosti 10-20 m zmanjšujejo varnost v prometu, obremenjujejo okolje in kvarijo estetiko naravne pokrajine, nekatere so celo osvetljene in dodatno svetlobno onesnažujejo krajino. Čedalje več držav jih odstranjuje. Zakona, ki prepoveduje postavljanje reklam na kmetijskih cestiščih ob avtocesti, nihče ne spoštuje. Državni organi oz. inšpektorji naj okrepijo nadzor nad izvajanjem zakona, da ne bomo več poslušali pripomb začudenih turistov, ki gledajo orjaške panoje na kmetijski površini – očiten znak ekološke zaostalosti Slovenije.
• Prepove se vse prosto stoječe reklame ob cestah, kjer je dovoljena hitrost več kot 50 km/h, tj. izven naselij. Reklame povzročajo nezbranost pri vožnji in predstavljajo varnostni problem kot uporaba mobilnih naprav med vožnjo. Zato se umaknejo iz zornega kota voznikov pri hitrostih večjih kot 50 km/h 

AD 2) Na avtocestah in hitrih cestah je hitrost vožnje v splošnem prevelika: trenutna omejitev hitrosti na avtocestah znaša 130 km/h, na hitrih cestah pa 110 km/h. Poleg tega se vozniki v Sloveniji povečini ne držijo omejitev hitrosti, kar povzroča več nesreč, ogroža zdravje, negativno vpliva na okolje. Prepustnost in varnost cest sta zelo slabi zaradi nekvalitetne vožnje in prometnega režima. Iz neznanih razlogov je v Sloveniji še vedno veliko nepotrebnih semaforiziranih križišč, kjer bi z uvedbo krožišč precej povečali prepustnost, podobno velja za zelene puščice, ki smo jih že imeli, pa nato ukinili. Zaradi nesmiselnih predpisov so vozniki tako ali drugače vnaprej opozorjeni, kje se nahaja nadzor nad hitrostjo prometa. Zato se predlaga naslednje:

• Omeji se hitrost na avtocestah in hitrih cestah na 90 (100, 110, 120) km/h.
• Uvede se nadzor nad spoštovanjem omejitev hitrosti brez predhodnega opozarjanja voznikov, poveča se višina kazni za kršitelje zlasti po avtocestah, kjer gre za še večje onesnaževanje okolja.
• Uvede se intenzivni videonadzor kjerkoli na avtocesti brez opozorila.
• Opredeli se prometni prekršek za vožnjo po prehitevalnem pasu v primeru, če se voznik varno ne umakne na desni pas, ko za njim pa vozi vozilo z enako ali večjo hitrostjo.
• Dodatno obdavčiti vse starejše dizelske avtomobile.

 Promet je eden glavnih onesnaževalcev okolja v Sloveniji in najbolj prispeva k segrevanju ozračja. Za vsakih 10 km/h nad 110 km/h se nekaj časa onesnaževanje poveča za 10 %, pri še večjih hitrostih pa za še več. Nove ceste, slaba prepustnost, zastoji, prevelika hitrost (na sliki 4 primer, kako s hitrostjo narašča onesnaženje) močno prispevajo k onesnaženosti. Če bi zmanjšali hitrost na avtocestah za 10 km/h, ali pa bi dosledneje izvajali nadzor hitrosti, bi za vsakih 10 km/h zmanjšali onesnaževanje za 10–20 % (do kakšnih 100 km/h, potem se učinki zmanjšujejo).

 

Slika 4: Rast onesnaževanja s hitrostjo avtomobilskega prometa – levo dizel, desno bencin. Zaradi večjih hitrosti so avtoceste eden poglavitnih virov onesnaževanja in uničevanja okolja. Vir: European Environmental Agency.

Pri zgoraj predlaganem zmanjšanju hitrosti s 130 km/h v ekstremu na 90 km/h se emisije trdih delcev tako zmanjšajo približno za 40 %, pri zmanjšanju hitrosti s 130 km/h na 110 km/h pa približno za 20 %, kar občutno poveča kakovost zraka. Ukrep je ključen za ohranjanje primerne kvalitete zraka zlasti pozimi, ko je zrak dodatno onesnažen s trdimi delci iz kurilnih naprav za ogrevanje prostorov. Zmanjšanje hitrosti vozil pomeni tudi manjše izpuste toplogrednih plinov, manjše segrevanje ozračja in manjšo porabo energije. Manjša maksimalna dovoljena hitrost na avtocestah in hitrih cestah pomeni splošno večjo prometno varnost in zmanjšano tveganje za izgubo življenj pri prometnih nesrečah. Manjše hitrosti vozil pa nenazadnje pripomorejo tudi k zmanjšanju obremenitve obmestnih naselij in njihovih prebivalcev s hrupom. Po kilometrih cest na prebivalca je Slovenija med prvimi v svetu, za 100 km novih avtocest pa toliko prispevamo k segrevanju ozračja, da bi morali za to zmanjšati potrošnjo električne energije vseh gospodinjstvih za 20 %. Tovornjaki uničijo cesto kot 10.000 osebnih vozil, večino popravil zato namenimo za tranzitne tovornjake. Pri tem obstaja izredno dobra alternativa cestnemu prometu ljudi in blaga – hitre železnice. Evropa je bila pionir pri njihovi uvedbi, danes ima Kitajska več kot 60 % vseh hitrih prog na svetu. EU bi morala vse države povezati z omrežjem hitrih vlakov, pa se ukvarja s centralizacijo bank in z globalnimi sporazumi z državami, ki masovno uničujejo okolje, recimo kurijo tropske gozdove za nove kmetijske proizvode, ki jih prepeljejo v EU tisoče km daleč. Ko kakšna država poveča davke na tovornjake, ji pogosto grozi kazen EU. Ekološko sporno!

 

Slika 5: Februarja 2020 se je zaradi koronavirusa na Kitajskem zmanjšal promet. Posledično je NASA zabeležila neverjeten upad  onesnaževanja.

Slika 5 prikazuje, kako velik onesnaževalec okolja je promet. Po pojavu koronavirusa so v Wuhanu na Kitajskem ljudje potovali manj, delo se je izvajalo v veliki meri od doma, ni bilo športnih prireditev itd., podjetja pa so delovala kot običajno. Sklepamo lahko, da je edini razlog za tako velik upad onesnaževanja z NO₂ zmanjšan promet ljudi.

 

Dr. Matjaž Gams

Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z energijo – kurjenjem.

Dr. Matjaž Gams, državni svetnik

Ljubljana, 9. 4. 2021

Gospod Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta

Zadeva: pobude za sprejem zakonskih podlag za uresničitev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja

Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15 in 55/20) predlagam, da se na Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor naslovi naslednje pobude:

1. Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor naj v najkrajšem možnem času pripravita zakonske podlage za obvezno gradnjo objektov z okolju prijaznimi površinami fasad in streh.
2. Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonske podlage za zmanjšanje uporabe kurišč na premog in na druga sorodna fosilna goriva, odpravo individualnih kurišč na fosilna goriva oz. zamenjavo fosilnih goriv s trajnimi viri energije.
3. Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonske podlage za obvezno uvedbo energetsko učinkovitih inverterskih klimatskih naprav.

Obrazložitev:

Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v sodelovanju z Državnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak način je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost (Nacionalni energetski in podnebni načrt). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. 2. 2020. Osnovno poslanstvo Bele knjige je za varovanje okolja združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih rešitev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dosežki dokazujejo, da so nujno večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so pogosto neusklajene in dokaj besedne, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih načrtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi širši družbeno politični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja.

Nobelovec Steven Chu, ameriški sekretar za energetiko, je leta 2009 v času predsednikovanja Baracke Obame predlagal, da bi predvsem strehe pobarvali svetlo in tako zmanjšali pregrevanje ozračja. Predlaga se naslednje:

• Obdavčitev temne fasade in strehe oz. nagraditi svetle fasade in strehe (poraščene z rastlinami in solarne strehe). K pregrevanju ozračja prispevajo temne površine, kot so asfalt, fasade, strehe. Zato je treba obdavčiti vse s soncem osvetljene površine proporcionalno glede na stopnjo temnosti ter s tem usmerjati ljudi v nabavo svetlejših materialov. Kjer je možno in smiselno, bi bilo dobro stimulirati barvanje s svetlimi barvami, svetle barve bi morale biti cenejše. Pri tem ukrepu gre predvsem za klimatsko vprašanje in primerno izolirane stene. Slabo izolirana stene in strehe zahtevajo več energije za segrevanje. V članku Painting Bill Clinton’s “White Roofs” into Reality avtor navaja, če bi prebarvali strehe 11 največjih mest v ZDA, bi prihranili 7 GW (61 TWh energije letno), kar je ekvivalentno 14 elektrarnam, kar znese 750 milijonov dolarjev prihranka letno. Na ravnih strehah je možno gojiti rastline, ki imajo še boljši skupni učinek kot svetle strehe. Tretja možnost so solarni paneli. Vse tri možnosti so opisane v Urban Heat: Can White Roofs Help Cool World’s Warming Cities?, kjer je opisano barvanje streh in asfalta z belo v New Yorku ter uvajanje rastlin na strehah v San Franciscu. Z prebarvanjem bi se odbojnost strehe spremenila s 30 na 90 %, najvišja temperatura v mestih bi padla do 2 stopinji Celzija. Svež asfalt odbije 4 %, zelena površina 25 % in sneg 90 %. Pomemben je vpliv zunanjih senčil za hlajenje poleti in manjše potrebe po segrevanju pozimi;
• Obdavčiti gradnje brez zunanjih senčil in olajšave za gradnje z zunanjimi senčili.
• Umetniško obdelana fasada ali streha se obravnava kot svetla površina.

AD 2) Da bi Slovenija lahko postala ogljično nevtralna, je treba zmanjšati ali celo ukiniti večja in mala kurišča na premog in druga fosilna goriva. Cilj ni samo zmanjšanje ogljičnih izpustov, cilj je ogljična nevtralnost. (vir: Global emissions pathway characteristics). Predlaga se naslednje:

• V bližnji prihodnosti se zapro predvsem starejše termoelektrarne na premog in preiti na druge energijske vire kot jedrsko energijo;
• Regulirajo se individualna kurišča v smislu prepovedi gradnje novih in opuščanja starih;

Termoelektrarne in individualna kurišča na premog so eden glavnih virov ogljičnih izpustov in onesnaženja zraka v Sloveniji. Uporaba nafto in zlasti plina je sicer manj problematična, vendar nista dolgoročna rešitev. Na voljo je več alternativnih rešitev: od boljše izrabe vodne energije, gradnje sončnih streh, uporaba jedrske energije itd. ZDA so dosegle največji premik oz. zmanjšanje ogljičnih izpustov s prehodom od premoga na plin. V mestih, kjer je večja koncentracija prebivalstva kot na podeželju, bi se morala postopoma ukiniti vsa individualna kurišča na fosilna goriva, morda z izjemo plina.

• Slovenija naj zgradi nov blok jedrske elektrarne in ukine stare termoelektrarne;

V primerjavi s starimi elektrarnami na premog jedrska elektrarna proizvaja bistveno bolj čisto energijo, saj ne proizvaja izjemnih količin toplogrednih plinov. V boju proti podnebnim spremembam je treba najti najboljše rešitve, čeprav vsaka zahteva svoje pristope in potrpežljivost. Za zamenjavo enega bloka jedrske elektrarne bi potrebovali nekaj 1.000 vetrnic (ocene variirajo od 1.000 do 10.000 odvisno od velikosti vetrnih in jedrske elektrarne), kar bi bolj ogrozilo slovensko okolje predvsem zaradi izgube gozda zaradi dostopnih cest. Ima pa tudi jedrska tehnologija svoje probleme, kot so finančno zelo obsežni in zahtevni projekti, nerazumevanje javnosti in sevalna stigma, ter ekonomsko učinkovito odlaganje iztrošenega goriva ali predelanih radioaktivnih odpadkov. Slovenija naj sledi razvoju in tudi sama vlaga v razvoj in raziskave tehnologij za varno in učinkovito uporabo naprednih jedrskih tehnologij 3. in 4. generacije. Napredne in v razvoj usmerjene jedrske tehnologije ne uporabljajo zgolj obstoječih zalog goriva, temveč se z novimi gorivi (tekočimi ali v trdni oblik) povečuje izkoristek goriva in imajo številne prednosti, tudi na področju varnosti (nižji tlaki v reaktorju), večji ekonomičnosti (boljša izraba goriva) in še manjših vplivih na okolje (manj odpadkov). Takšne reaktorje bi lahko sami proizvajali (vir: Molten Salt Reactor Fundamentals). Preverjanje čistosti tehnologij opravljajo neodvisni strokovnjaki. IPCC uporablja naslednje emisije energetskih tehnologij (v celotnem življenjskem ciklu, torej gradnja, obratovanje, pospravljanje) na proizvedeno enoto energije (g CO₂/kWh, cilj pariške pogodbe je največ 50 g CO₂/kWh), viri: stran 1335 v Technology-specific Cost and Performance Parameters oz. Life-cycle greenhouse gas emissions of energy sources:

 

Life cycle CO2 equivalent (including albedo effect) from selected electricity supply technologies.[2][3] Arranged by decreasing median (gCO 2eq/kWh) values.
Technology	Min.	Median	Max.
Currently commercially available technologies
Coal – PC	740	820	910
Biomass – Cofiring with coal	620	740	890
Gas – combined cycle	410	490	650
Biomass – Dedicated	130	230	420
Solar PV – Utility scale	18	48	180
Solar PV – rooftop	26	41	60
Geothermal	6.0	38	79
Concentrated solar power	8.8	27	63
Hydropower	1.0	24	22001
Wind Offshore	8.0	12	35
Nuclear	3.7	12	110
Wind Onshore	7.0	11	56
Pre‐commercial technologies
CCS – Coal – PC	190	220	250
CCS – Coal – IGCC	170	200	230
CCS – Gas – combined cycle	94	170	340
CCS – Coal – oxyfuel	100	160	200
Ocean (Tidal and wave)	5.6	17	28

Slika 7: Tabela prikazuje “čistost” tehnologij v smislu ogljičnega odtisa. Jedrska energija je na sliki 7 skupaj z vetrom na spodnjem robu obstoječih tehnologij, torej najmanj škodi okolju v smislu 24/7.

Trenutne vrednosti CO₂/kWh je možno sprotno po posameznih državah opazovati na Electricity Map. Konkurenčen stalnemu viru jedrske energije z malo onesnaževanja okolja je predvsem plin, ne pa tudi npr. sončna ali vetrna energija, ki nista 24/7. Mnenja o nevarnosti jedrske energije in problemih shranjevanja radioaktivnih odpadkov so deljena, predvsem med prebivalstvom, je pa te argumente treba upoštevati pri razmisleku in odločanju.

 

AD 3) Glede na konkretne pogoje je možno nabaviti različne vrste hladilnih in grelnih naprav. Nekatere so izrazito stare in neekonomične, druge izrazito učinkovite v določenih pogojih. Zadnja leta izstopa učinkovitost inverterskih klim, ki pa se v medijih izgubi med reklamami za pogosto bistveno manj učinkovitimi in prijaznimi rešitvami. Predlaga se naslednje:

• Uvedba dodatnih olajšav za moderne klimatske inverterske naprave in seznaniti občane z njihovo učinkovitostjo.

Do temperatur okoli ničle je segrevanje stanovanj s klimatskimi inverterskimi napravami najučinkovitejše. Zato bi jih bilo treba dodatno stimulirati namesto nekaterih spornih, kot je npr. ogrevanje na pelete. Večina modernih klimatskih inverterski naprav hladi in ogreva, čisti zrak itd. Tako hladijo (SEER) kot ogrevajo (SCOP) tipično s faktorjem okoli 5, medtem ko je sezonski učinek uravnavanja temperature s faktorjem okoli 9. Pri samo ogrevanju ali samo hlajenju pa lahko dosežemo skoraj dvakrat večje vrednosti, če nastavimo delovanje naprave samo v čas cenejše tarife. Ključna prednost je v tem, da so inverterji dve napravi v enem, zato je potreben le en servis in le en nakup. Če nakupimo ločeno hladilno in grelno napravo, moramo nakupiti dve napravi in plačevati dva servisa.

 

 

Prof. dr. Matjaž Gams

 

 

Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z energijo.

Dr. Matjaž Gams, državni svetnik

Ljubljana, 9. 4. 2021

Gospod Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta

Zadeva: pobude za sprejem zakonskih podlag za uresničitev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja

Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15 in 55/20) predlagam, da se na Ministrstvo za okolje in prostor naslovi naslednje pobude:

1. Ministrstvo za okolje in prostor naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonske podlage za boljšo izkoriščenost vodnih virov s hidroelektrarnami na okolju prijazen način.
2. Ministrstvo za okolje in prostor naj v najkrajšem možnem času pripravi zakonske podlage za obvezno gradnjo ribjih stez na hidroenergetskih pregradah.

Obrazložitev:

Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v sodelovanju z Državnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak način je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost (Nacionalni energetski in podnebni načrt). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. 2. 2020. Osnovno poslanstvo bele knjige je za varovanje okolja združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih rešitev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dosežki dokazujejo, da so nujno večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj načelne oz. jih sploh ni, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih načrtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi širši družbeno politični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja.

Slovenija izkorišča polovico potenciala vodne moči svojih rek. Obstoječe hidroelektrarne prispevajo tretjino električne proizvodnje v Sloveniji, brez vode iz reke Save pa ne bi mogla delovati niti naša edina jedrska elektrarna. Če bi izkoristili še preostale vodne potenciale, bi lahko nadomestili jedrsko elektrarno, vendar pa bi uničili dragocene rečne in poplavne ekosisteme ter močno zmanjšali biološko raznovrstnost. Kljub temu pa to ne pomeni, da ne bi mogli povečati trenutno izrabo vodnih moči, kjer je to smiselno. Predlaga se:

• Izgradnja načrtovane elektrarne na reki Savi na okolju prijazen način, z obveznimi ribjimi stezami, kjer je to cilju primerno.

Po raznovrstnih analizah, npr. po podatkih (Power Technology) umre okoli milijon ljudi letno zaradi izpustov pri izgorevanju npr. premoga. Onesnaženost zraka po poročanju World Bank letno povzroči za 24 milijard evrov škode. Vodna energija pa ne izpušča izpustov v zrak ali vodo, je med naj učinkovitejšimi in najcenejšimi viri. Je pa potrebno ohraniti dobršen del rek nedotaknjen, predvidoma tudi Muro. Razmisliti velja o sofinanciranju nacionalne ribogojnice za vse habitate ter skrbi za dvoživke v jezovih. Podobno slabo izkoriščena je v Sloveniji še ena oblika čiste energije, in sicer geotermalna.

AD 2) Večina slovenskih elektrarn nima zgrajenih prehodov, ki bi ribam omogočale migracijo prek jezu v obe smeri. Ni vgrajenih niti zaščit za ribe pred poškodbami, ki nastanejo pri prehodu turbin. Predlaga se:

• Stroka določi, kje naj se zgradi primeren prehod, ki omogoča migracijo rib čez jez v eno ali obe smeri. Za vse nove jezove je obvezna zaščita rib pred prehodi čez turbine. V starejše jezove se vgradi primerno napravo v roku 5 let.

Ponekod ni preudarno postaviti prehodov za migracijo rib čez jez, kot npr. za soško postrv, ki se hitro zmeša z drugimi vrstami postrvi, zato je pregrada dobrodošla. Pri večini obstoječih zidov pa bi bilo za ohranjanje raznovrstnosti bolje, če bi zgradili tovrstne prehode. Stroka je toliko napredovala, da se dosegajo dobri rezultati z relativno skromnimi sredstvi. Primer študije: Environmental Issues, Dams and Fish Migration.

 

Prof. dr. Matjaž Gams

Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z alergenimi in invazivnimi rastlinami in živalmi.

Dr. Matjaž Gams, državni svetnik

Ljubljana, 9. 4. 2021

Gospod
Alojz Kovšca
predsednik Državnega sveta

Zadeva:  pobude za sprejem zakonskih podlag za uresničitev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja

Na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15 in 55/20) predlagam, da se na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovita naslednji pobudi:

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v najkrajšem možnem času pripravita zakonsko podlago za odstranitev invazivnih rastlinskih in živalskih vrst.
2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v najkrajšem možnem času pripravita zakonsko podlago za odstranitev alergenih rastlin na javnih površinah.

Obrazložitev:

Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v sodelovanju z Državnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu “od spodaj navzgor”, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak način je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: 1. Razogljičenje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska učinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkurenčnost (Nacionalni energetski in podnebni načrt). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. februarja 2020. Osnovno poslanstvo bele knjige je za varovanje okolja združiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih rešitev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dosežki dokazujejo, da so nujno večje družbene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci pretežno naravoslovnih in tehniških ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odločevalci in tudi običajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na področju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj načelne oz. jih sploh ni, strateški cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih časovnih načrtov. Še manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih načrtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi širši družbeno politični konsenz za vzpostavitev sistemskega načina trajnostnega razvoja.

AD 1) Zavest o škodljivosti invazivnih rastlinskih in živalskih vrst na domačo rastlinsko in živalsko biodiverziteto je v Sloveniji slaba. Večina občanov invazivnih vrst ne prepozna in ne ukrepa proti njim. Posledično se invazivne vrste, najsi bo to to ambrozija ali pajesen, hitro širijo po Sloveniji. Stroka je že davno odkrila, da globalni prodor invazivnih vrst pomeni masaker lokalne biodiverzitete, zmanjšanje števila lokalnih endemnih vrst in prevlado tistih vrst, ki so se bolje prilagodile globalnemu okolju, zlasti človeku oz. njegovim virom hrane. Primer so podgane ali mačke v Avstraliji, ki intenzivno uničujejo domorodne živali. Hitro se množijo in širijo ter izrivajo domače avtohtone vrste, ki niso prilagojene agresivnim prišlekom. Študija Smithsonian Institute in U.S: Fish and Wildlife services za področje ZDA ugotavlja, da domače mačke v kontinentalnem delu ZDA brez Aljaske pobijejo milijardo ptičev, pri čemer je vseh ptičev med 10 in 20 milijardami, in okoli 10 milijard sesalcev, dvoživk in plazilcev.

 

Slika 8: Levo: ljudje hranijo in preprečujejo lovcem, da bi odstranili nutrije v raznih okoljih Slovenije, ne zavedajoč se, da s tem delajo veliko škodo okolju. Desno: Poznate najbolj alergeno in invazivno rastlinsko vrsto – ambrozijo? Koliko ste jih že odstranili? Vir: Wikipedija.

Na sliki 8 levo so prikazane nutrije in kako lepo so jih sprejeli v Sloveniji. S tem so pokazali svoj pozitiven odnos do živali, žal pa tudi popolno nepoznavanje varovanja okolja – nutrije so med 100 najbolj škodljivimi živalskimi vrstami. Ekološko ozaveščeni prebivalci bi prosili lovce, da jih odstranijo in bi jih sami obveščali o njihovi prisotnosti. Zakaj? Ker se z vsakim pojavom invazivne vrste, kot so nutrije, radikalno zmanjša številčnost lokalnih vrst – od lokalnih glodalcev do vodnih živali. Med invazivnimi rastlinami v Sloveniji je med najbolj alergenimi in najbolj invazivnimi ambrozija (ARSO Rastline-invazivne). Ena sama rastlina lahko na leto proizvede milijardo semen (cvetni prah). Na sliki 8 desno prikazuje značilnost “kosmatih” stebel, ki so v resnici pokrita s strupenimi dlačicami. Slika 9 prikazuje širjenje ambrozije glede na število javljenih opažanj prebivalcev. Zakonodaja o ambroziji niti ni tako slaba, saj predvideva primerne kazni s strani inšpektorjev – a kaj, ko še nobena kazen ni bila izdana, pa so desetine in celo stotine kilometrov površin ob cestah zaraščene z ambrozijo, pa tudi polja in obronki gozdov. Tudi na zemljiščih ob šolah in vrtci oz. javnih zavodov je najti polno strupenih rastlin, pa se vodstva kljub opozorilom nočejo posegati v okolje, kot da ne bi teh rastlin posadil človek. Pogosto srečamo nekoliko blažjo varianto alergenih vrst: npr. brezo vidimo praktično povsod, pa čeprav povzroča vrsto srednjih in celo hujših težav. Zakaj jih ne odstranijo?

 

Slika 9: V nekaj desetletjih se je ambrozija, najbolj alergena rastlinska vrsta, razširila po vsej Sloveniji. Povzroča vrsto sekundarnih alergij, vendar ni bila narejena nobena študija povezave med čedalje več alergijami pri otrocih in pojavom ambrozije. Vir: ARSO. 

Zato se predlaga naslednje:

• Spremeniti oz. dopolniti zakonodajo, ki bi omogočala odstranitev invazivnih vrst, tako da je ob prijavi s strani občanov avtomatsko izdano opozorilo kršitelju in ob tretji ponovitvi v roku treh mesecev (vsaka ponovna prijava po enem mesecu), avtomatsko izdana kazen. Poleg akcij za čiščenje Slovenije je treba izpeljati tudi akcije za odstranitve invazivnih vrst. Pozvati je treba inšpektorje, ravnatelje, občane, naj bodo šole, vrtci, javni zavodi brez strupenih, alergenih ter invazivnih rastlin.
• Za vse invazivne živalske vrste se dovoli izvzem vsem občanom z lovom ali na druge humane načine (npr. lokostrelstvo, ribolov s posebnimi vabami) brez lovopusta in na varen način.

Strokovne analize o varstvu okolja med največjimi škodljivimi vplivi na okolje navajajo invazivne vrste in nujnost boja proti njim. Kako to izgleda v Sloveniji? Medtem ko občasno uspešno izvedemo čiščenje odpadkov po Sloveniji, se daleč nevarnejših invazivnih in alergenih vrst praktično še ne lotevamo, niti nismo z njimi seznanjeni. Najbolj ekološko razvite in ozaveščene države na svetu imajo zakonodajno urejena omenjena vprašanja na način, kot se predlaga, javno in zakonsko pozivajo občane, naj npr. odstranijo določeno invazivno ribo iz reke, ki se je nedavno pojavila po njeni izpustitvi v okolje od neodgovornega posameznika. Invazivne vrste so soodgovorne za 100-krat hitrejše izumiranje vrst v zadnjih 100 letih, v 50 letih pa se je število živali (tako po osebkih kot po teži) zmanjšalo za polovico, najbolj negativno pa invazivne vrste vplivajo na biodiverziteto. Čeprav invazivne vrste niso edini vzrok za omenjene spremembe, so pa pogosto omenjene kot najpomembnejše. Po poročanju International Union for Conservation of Nature (IUCN) je polovica vseh rastlinskih endemičnih vrst v Evropi ogroženih oz. jim grozi izumrtje, med razlogi pa navajajo tudi vnos invazivnih rastlin.

AD 2) Danes se v Sloveniji vse povsod na javnih površinah razrašča vrsto močno alergenih vrst, celo v okolici vrtcev in šol. Še zlasti med mlajšimi otroki narašča število alergij. Zato se predlaga naslednje:

• Vse alergene rastline s seznama alergenih rastlin (NIJZ – alergene rastline, Pollen Allergy in Europe) se odstranijo z javnih površin (vzgojno izobraževalnih zavodov, ministrstev, občin …): drevesa v roku 5 let, vse drugo v roku 2 let in nato stalno izvajati redno izločanje.
• Vse alergene rastline s seznama alergenih rastlin se odstranijo s površin vrtcev in šol: drevesa v roku 2 let, druge rastline v roku 1 leta in nato stalno izvajati redno izločanje. Z alergenimi rastlinami, predvsem na občutljivih področjih, kot so npr. vrtci ali šole, se dela velika škodo ljudem, zlasti otrokom. Primer alergenih rastlin, ki rastejo po šolskih površinah, je med najbolj očitnimi, kako okoljska ignoranca povzroča trpljenje ljudi.

Prof. dr. Matjaž Gams

 

 

Glede na pripombe stroke, da je v novem Zakonu o vodi olajšano zidanje na bregovih slovenskih voda, smo soglasno v naši komisiji predlagali veto, da se ponovno razmisli in po možnosti dopolni besedilo predloga zakona, ki ga je že sprejel Državni zbor.

Moje osebno mnenje ostaja nespremenjeno: Glede recimo vrtcev, je smotrno določene stvari, recimo število privatnih vrtcev, urejati na občinskem nivoju. Ni pa sotrno dati pozidavo npr. Blejskega jezera občini (z dodatnim nadzorom Direkcije, ki je odvisna od države), saj bo npr. kandidat za župana, ki bo zagovarjal pozidavo, dobil podporo zainteresiranega kapitala. Zato bo pozidanega precej več kot po dosedanji zakonodaji. Pozidavo slovenskih bregov bi bilo potrebno zaostriti, ne pa olajšati!

V predstavitvi (kliknite sliko http://www.ds-rs.si/node/6184) sem izpostavil tudi ugotovitev, da smo razprodali že pol družinske srebrnine, tudi vodne vrtine, kmetijske površine, železnice, letališča, banke itd. Tuji kapital je sicer dobrodošel in le sami smo si krivi, če se razprodajamo na način kolonije. Slovenija je zato že sedaj le pol suverena država. V 30 letih so to zapravili naši politiki zaradi naivnosti prebivalstva, ki so ga zavedli mediji v lasti velekapitala.

Veto na žalost ni uspel, zmanjkali so nam glasovi 3 kolegov, ki bi namesto PROTI vetu glasovali ZA veto.

——————————————————————————–

Številka: 802-01-1/2021/10        EPA 1634-VIII

Ljubljana, 2. 4. 2021                                                                                   Predlog

Državni svet Republike Slovenije je na 22. izredni seji 6. 4. 2021, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), EPA 1634-VIII, ki ga je Državni zbor sprejel na 67. izredni seji 30. 3. 2021, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), sprejel

Z A H T E V O,

 da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), EPA 1634-VIII.

 Obrazložitev:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), EPA 1634-VIII (v nadaljevanju: zakon) je bil sprejet brez strokovne obravnave, ki bi omogočila tehten razmislek o ključnih posegih na področju varstva voda in bi v javni razpravi zanje pridobila tudi širše družbeno soglasje.

Zakon v 2. členu (spremenjen 37. člen) določa, da se na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer med drugim dopušča tudi gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Pri tem Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) med objekte v javni rabi uvršča gostinske, poslovne, upravne, trgovske, obredne stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet, stavbe za izvajanje komunikacij in druge nestanovanjske stavbe, če so namenjene javni rabi in javne površine, kot so javne ceste, ulice, trgi, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice in rekreacijska površine.

S tem se je razširila možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. Zakon namreč odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije Republike Slovenije za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. Posegi so bili doslej mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, sedaj pa jih je zakon razširil tudi na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v skladu z veljavno zakonodajo definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja. To lahko privede do nepopravljive škode za pitno vodo, ekosisteme in zdravje ljudi po vsej Sloveniji in je v nasprotju z ustavnimi pravicami iz 70.a in 72. člena Ustave Republike Slovenije in dolžnostjo Slovenije, da ravna v skladu s 4. členom Vodne direktive, še posebej 7. točko, ki jasno in nedvoumno izpostavlja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je poslabšanje stanja podzemne ali površinske vode dovoljeno. Storjeno mora biti vse, kar je mogoče, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje vodnega telesa, razlogi za te spremembe pa morajo biti posebej navedeni in razloženi v načrtih upravljanja voda na vodnem območju Donave in vodnem območju Jadranskega morja, cilji pa vsakih 6 let ponovno pregledani. Razlogi za preoblikovanja ali spremembe so prevladujoč javni interes in/ali koristi, ki jih imajo nova preoblikovanja ali spremembe za zdravje ljudi, ohranjanje varnosti ljudi ali trajnostni razvoj. Te morajo biti  večje od koristi, ki jih ima doseganje ciljev za okolje in družbo, ciljev, katerim so namenjena preoblikovanja in spremembe vodnega telesa, pa se zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali nesorazmernimi stroški, ne da doseči na druge načine, ki so mnogo boljša okoljska možnost. Gre za razširitev možnosti gradnje, ki je bila do sedaj prepovedana. Nova ureditev predstavlja nevarnost poslabšanja površinskih voda po celotni Sloveniji. Ustavni pravici do zdravega življenjskega okolja in pitne vode pa sta v kontekstu te spremembe povsem zapostavljeni.

Taka rešitev dejansko izenačuje priobalna in vodna zemljišča z drugimi vrstami zemljišč, za katera je sicer treba pridobiti vodno soglasje, ter tako odpravlja posebno varovalno vlogo tovrstnih zemljišč, da ščitijo površinska vodna telesa s kopnega. Pri tem velja izpostaviti tudi dejstvo, da sprejete zakonske rešitve, v povezavi s koristmi zlasti zasebnega kapitala v Sloveniji, lahko pomenijo tudi začetek uveljavljanja prakse omejevanja splošne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine. S tem, ko bi vodna in priobalna območja izgubila poseben status s svojo varovalno in ekosistemsko vlogo, saj gre za naravne habitate z visoko biodiverziteto, ki nam z vodnimi in obvodnimi ekosistemi zagotavljajo kakovostne, varne in zanesljive vodne vire, bi s posegi na ta območja občutno povečali tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih vodnih teles, ki so glavni viri naše pitne vode. Zaradi večjega vpliva na stanje voda in za prepotrebno zaščito zdravja ljudi bi na celotno družbo prenesli tudi bremena vseh kasnejših nujnih ekosistemskih ukrepov za večanje odpornosti družbe na področju tveganja za poplave in suše ter kakovostne oskrbe s pitno vodo.

Pristojna Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je sicer v okviru zakonodajnega postopka na 58. seji 22. 2. 2021 podprla predlog zakona ter v luči večletnega podhranjenega financiranja vzdrževanja vodotokov še posebej podprla potencialno možnost financiranja tovrstnih dejavnosti tudi iz Sklada za vode, pri tem pa v času obravnave ni bila seznanjena s spornimi zakonskimi rešitvami.

Zaradi pričakovanih posledic podnebnih sprememb bi morali povečati odpornost družbe na ekstremne dogodke s sprejemanjem previdnostnih ukrepov in tako obseg priobalnih zemljišč kvečjemu ohranjati ali celo širiti, ne pa povečevati možnosti gradnje objektov v bližini vodotokov in s tem še bolj ogrožati okolje in povečevati ranljivost družbe na škodno delovanje voda.

Državni svet se tako pridružuje oceni številnih strokovnih institucij in civilne družbe, ki odločno nasprotujejo zakonu, saj strokovno ni primerno utemeljen in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda ter ne upošteva veljavne nacionalne in evropske zakonodaje (Ustava Republike Slovenije (70.a člen in 72. člen), temeljne določbe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Aarhuška konvencija (8. člen), Okvirna vodna direktiva in prenovljena Direktiva o pitni vodi), ki določajo pravni okvir za varovanje zdravja ljudi, narave in okolja pred škodljivimi učinki vsakršnega obremenjevanja voda. Poslabšanje stanja vodnih in obvodnih habitatov živalskih in rastlinskih vrst zaradi razširjenih možnosti za gradnjo objektov bo lahko negativno vplivalo na biotsko raznovrstnost. Razširjene možnosti posegov na teh območjih pomenijo povečanje možnosti za kršenje 5., 6. in 10. člena ZON9 o skrbi in obveznosti vključevanja ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter prispevanju k njenemu ohranjanju, prav tako spremembe pomenijo večjo možnost za kršenje 19. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu. Možen povečan obseg gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih pomeni tudi povečan in nesprejemljiv vpliv na zavarovana območja in zavarovane vrste ter njihove habitate. Poslabšanje njihovega stanja bi pomenilo kršitev ciljev Habitatne direktive 11 (1. in 2. odstavek 2. člena), Uredbe o prostoživečjih živalskih vrstah 12 (1. člen) in Uredbe Natura 2000 območjih (1. člen). Ob tem je vredno poudariti, da so v najslabšem stanju običajno prav vrste (ali njihovi habitati), ki so na spremembe življenjskih prostorov še posebej občutljive. Sprejete spremembe bi lahko privedle do kršenja ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v okviru Evropskega zelenega dogovora, ki določa, da moramo za obnovo degradiranih ekosistemov na kopnem povrniti najmanj 25 tisoč km rek EU v stanje pred njihovo regulacijo. Posegi na vodna zemljišča in priobalna zemljišča lahko vplivajo tudi na poslabševanje stanja podzemnih voda, ki so v Sloveniji najpomembnejši vir pitne vode, kar nasprotuje 72. členu Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je naloga države, da skrbi za zdravo življenjsko okolje, ter 70.a členom Ustave, ki zagotavlja pitno vodo za vse.

Na podlagi navedenega Državni svet predlaga, da poslanke in poslanci Državnega zbora ponovno pretehtajo zakon in ga zavrnejo.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik dr. Matjaž Gams.

* * *

Predlog zahteve je pripravljen na podlagi Predloga odložilnega veta Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.