Pozdravljeni. Na pobudo SAZU sem poslal na Vlado RS njihov predlog sprave (je na dnu). To pobudo je \u017ee sprejel predsednik RS Slovenije, vlada pa je odgovorila naslednje:<\/p>\n
Odgovor na pobudo dr\u017eavnega svetnika dr. Matja\u017ea Gamsa za podporo Izjavi Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske dr\u017eave<\/p>\n
I. Navedbe pobudnika<\/p>\n
Predsednik Dr\u017eavnega sveta Republike Slovenije je z dopisom \u0161t. 002-01-1\/2021\/3 z dne 9. 6. 2021 v mnenje Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) posredoval Pobudo dr\u017eavnega svetnika dr. Matja\u017ea Gamsa za podporo Izjavi Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske dr\u017eave, ki jo je Dr\u017eavni svet Republike Slovenije obravnaval na seji dne 9. 6. 2021 in jo podprl.<\/p>\n
Pobuda je usmerjena k podpori Izjave Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske dr\u017eave z namenom umiritve politi\u010dnih napetosti in za bolj sprejemajo\u010de in strpnej\u0161e medsebojno sodelovanje vseh odlo\u010devalcev in ostalih klju\u010dnih dele\u017enikov.<\/p>\n
II. Mnenje Vlade<\/p>\n
Vlada uvodoma poudarja, da podpira in pozdravlja prizadevanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti za dosego narodne sprave o na\u0161i skupni zgodovini, in sicer jasno obsodbo zlo\u010dinov ne glede na povzro\u010ditelja, priznavanje osnovne civilizacijske pravice \u017ertvam zlo\u010dinov do groba in spomina, kakor tudi poziv Slovenske akademije znanosti in umetnosti k pomiritvi in priznanju, da razlike o razumevanju so in vedno bodo prisotne.<\/p>\n
Vlada v nadaljevanju povzeto izhaja iz ugotovitev glede Izjave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki jo je podala strokovna institucija Javni zavod \u0160tudijski center za narodno spravo. Najprej meni, da je potrebno kljub vsemu izpostaviti, da navedena Izjava o spravi ne izpostavlja celovito zapletenosti dogajanja druge svetovne vojne v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije kot izvr\u0161ilna veja oblasti ne \u017eeli \u0161e s svojimi dejanji dodatno vplivati na razli\u010dne poglede v dru\u017ebi.<\/p>\n
Vlada v nadaljevanju ugotavlja, da Izjava nikjer ne definira koncepta sprave oz. ne pojasni kako je ta koncept razumljen. V sklopu mednarodno-primerljivih primerov se je potrebno vpra\u0161ati, ali je sprava cilj, enkraten dogodek ali vsakodnevni proces.<\/p>\n
Vlada izra\u017ea zadr\u017eek tudi pri zadnjem odstavku izjave, saj obstaja bojazen, da bi prihajalo do omejevanja dela tistih zgodovinarjev, ki bi pri svojem znanstveno-raziskovalnem delu prihajali do dognanj, ki bi bile v nasprotju z izjavo. Delo zgodovinarja namre\u010d ne more biti v skladu z vnaprej predvidenimi rezultati, tudi ne sme biti vezano na dolo\u010deno smer, njegov cilj ne more biti opora dolo\u010dene svetovnonazorske dr\u017ee ali celo podpiranje dolo\u010dene organizacije. Vezan je namre\u010d vi\u0161jim znanstvenim standardom stroke.<\/p>\n
Glede na navedeno Vlada podpira osnovne cilje Izjave Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske dr\u017eave z namenom umiritve politi\u010dnih napetosti in za bolj sprejemajo\u010de in strpnej\u0161e medsebojno sodelovanje vseh odlo\u010devalcev in zato podpira ter spodbuja, da se s temi pomembnimi dru\u017ebenimi temami ukvarjajo in jih nadalje raziskujejo strokovnjaki (zgodovinarji, pravniki in drugi uveljavljeni strokovnjaki), ki so najbolj poklicani k temu.<\/p>\n
Spodaj je dopis, ki ga je sprejel DS in poslal na Vlado RS:<\/p>\n
Dr. Matja\u017e Gams
\ndr\u017eavni svetnik<\/p>\n
\u0160tevilka: 002-01-1\/2021\/1
\nLjubljana, 3. 5. 2021<\/p>\n
Gospod
\nAlojz Kov\u0161ca
\npredsednik Dr\u017eavnega sveta<\/p>\n
Zadeva: pobuda za podporo Izjavi Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske dr\u017eave<\/p>\n
Na podlagi 66. in 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni list RS, \u0161t. 70\/08, 73\/09, 101\/10, 6\/14, 26\/15 in 55\/20) predlagam, da se na Vlado Republike Slovenije, Dr\u017eavni zbor, In\u017eenirsko zbornico in druga znanstvena dru\u0161tva in zdru\u017eenja naslovi naslednja pobuda:
\nDr\u017eavni svet predlaga obravnavo Izjave Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske dr\u017eave z namenom umiritve politi\u010dnih napetosti in za bolj sprejemajo\u010de in strpnej\u0161e sodelovanje vseh odlo\u010devalcev.<\/p>\n
Obrazlo\u017eitev:
\nSlovenska akademija znanosti in umetnosti je na dopisni skup\u0161\u010dini med 22. in 25. februarjem 2021 sprejela naslednjo izjavo:
\n\u00bbSlovenci imamo o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh in dogodkih neposredno po njej dva pogleda, ki so ju zakoli\u010dili zmagovalci in pora\u017eenci v odporu proti okupatorjem in bratomorni tragediji slovenskega naroda obenem. Zaradi dveh pogledov, v katerih ima vsaka stran svoje kraje spomina, imamo kot narod razklan zgodovinski spomin na eno klju\u010dnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost.
\nVe\u010d desetletij je spomin na drugo svetovno vojno dolo\u010dala \u010drno-bela pripoved o osvobodilnem boju na eni in izdajalcih na drugi strani, v kateri ni bilo prostora za zlo\u010dine, povzro\u010dene v imenu osvobodilnega boja, niti za njegovo zlorabo s strani komunisti\u010dnega vodstva za zagotovitev in nato utrditev lastne oblasti. Z demokratizacijo slovenske dru\u017ebe je postala revizija tak\u0161ne enostranske pripovedi, ki je bila utemeljena ideolo\u0161ko, in ne zgodovinopisno, nujna. Z vso jasnostjo se je pokazalo, da je bila druga svetovna vojna v Sloveniji zelo kompleksno dogajanje, z zna\u010dilnostmi, ki jih pri drugih narodih v tak\u0161ni obliki ali vsaj v tak\u0161nem obsegu ni sre\u010dati. V njej so se na na\u0161ih tleh prepletali okupacija, osvobodilni boj, revolucija, protirevolucija, kolaboracija in dr\u017eavljanska vojna. Se pa ob tej zgodovinopisni reviziji soo\u010damo s te\u017enjami, da bi eno poenostavljeno pripoved zamenjali z drugo, diametralno nasprotno, zreducirano na revolucijo in odpor zoper njo, ki je ravno tako ideolo\u0161ka, le z druga\u010dnim predznakom.
\nNeraz\u010di\u0161\u010den odnos do preteklosti, s katero se je treba soo\u010diti v vsej njeni resni\u010dnosti, saj je raz\u010di\u0161\u010denje edina pot do katarze in pomiritve, nas hromi na \u0161tevilnih podro\u010djih na\u0161ega skupnega \u017eivljenja. Vendar to ne pomeni, da moramo imeti vsi enak pogled na dogajanje v drugi svetovni vojni v Sloveniji. Uniformiran pogled v demokrati\u010dni dru\u017ebi ni mogo\u010d. Moramo pa imeti soglasje o temeljnih vrednotah, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev. V eti\u010dnem smislu zato o dogajanju med drugo svetovno vojno in neposredno po njej ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorjem upravi\u010den, da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja s strani komunisti\u010dne partije in z njo povezani revolucionarni teror neupravi\u010dena, da je bil odpor proti temu terorju upravi\u010den in da je bila pri tem oboro\u017eena kolaboracija z okupatorjem neupravi\u010dena.
\nKo torej obsojamo revolucionarno nasilje, ne obsojamo obenem tudi narodnoosvobodilnega upora, ki je navdihujo\u010de dejanje in eden od temeljev na\u0161e dr\u017eavnosti. In ko obsojamo kolaboracijo z okupatorjem, prav tako ne obsojamo odpora proti revolucionarnemu nasilju. Ob tem priznavamo na\u010delo osebne odgovornosti vsakega posameznika in pravico vsakega izmed nas do kriti\u010dne presoje namenov in dejanj na osebni in kolektivni ravni.
\nNajve\u010dja tragedija druge svetovne vojne v Sloveniji je bil bratomorni spopad med Slovenci samimi z mnogimi \u017ertvami na partizanski in nasprotni strani. Soodgovornost in krivdo zanj nosita obe strani. Na obeh straneh so bili storjeni tudi \u0161tevilni zlo\u010dini. Med njimi po svoji strahovitosti izstopa poboj tiso\u010dev domobrancev in civilistov, ki ga je komunisti\u010dna oblast zakrivila takoj po koncu vojne. Vsak zlo\u010din je zavr\u017eno dejanje, \u0161e zlasti zavr\u017een in v nasprotju s temeljnimi pravnimi in civilizacijskimi na\u010deli pa je zunajsodni mno\u017ei\u010dni poboj v \u010dasu miru. Za zlo\u010dine ni opravi\u010dila. Lahko jih le ob\u017ealujemo in poskrbimo za pietetni spomin na \u017ertve, ki je hkrati opomin vsem nam, da se podobna tragedija ne ponovi nikoli ve\u010d.
\nPravica do groba, ki izhaja iz posve\u010denosti mrtvih kot ene od pravrednot svetovnega etosa, povezana z zahtevo za rehabilitacijo \u017ertev medvojnega in povojnega nasilja in popravo krivic, je na samem za\u010detku spravne ideje med Slovenci. Sprva je \u017eivela le med pora\u017eenci vojne v emigraciji, saj za zmagovalce in odlo\u010devalce v komunisti\u010dni Sloveniji politi\u010dno in ideolo\u0161ko ni bila sprejemljiva. Spravni diskurz v domovini so odprli \u0161ele politi\u010dnodisidentski in civilnodru\u017ebeni glasovi v sedemdesetih in osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja, dokler ni bila narodna sprava leta 1990 splo\u0161no prepoznana kot pomembna podlaga za doseganje enotnosti, potrebne za narodno in dr\u017eavno osamosvojitev. Vrhunec tedanjih in sploh vseh dosedanjih spravnih prizadevanj je bila slovesnost v Ko\u010devskem rogu. Bila je dogodek najglobljega pomena, saj so bili z njim v slovensko ob\u010destvo pri\u0161teti dotlej zamol\u010dani. In bila je dogodek najve\u010djega upanja, da je spravo med Slovenci vendarle mogo\u010de dose\u010di.
\nIntenzivnost spravnih prizadevanj je po osamosvojitvi precej nihala. A najpomembnej\u0161e je, da se je za\u010delo, \u010deprav po\u010dasi in z velikimi, pogosto prav nedojemljivimi te\u017eavami, s celo vrsto aktivnosti za popravo krivic, ohranjanje spomina in ugotavljanje dejstev. Dolg do mrtvih je bil na tak\u0161en na\u010din vsaj delno poravnan, \u010deprav je pot do zaprtja tega poglavja \u0161e dolga. Da bi presegli razlike, ki nas razdvajajo, in dosegli dru\u017ebeno soglasje o temeljnih stvareh na\u0161ega narodnega bivanja, je predvsem potrebna sprava med \u017eivimi. Ob demokrati\u010dnem priznavanju ideolo\u0161kih in politi\u010dnih razlik med nami je ta mogo\u010da le na eti\u010dni in s tem na med\u010dlove\u0161ki ravni. To pomeni, da je na\u0161e stali\u0161\u010de do zla, ki smo si ga prizadeli kot narod, lahko utemeljeno in opredeljeno le v okviru univerzalnih eti\u010dnih vrednot. Rove, izkopane v drugi svetovni vojni, zastavljene pa \u017ee veliko prej, bomo lahko presegli le ob nedeljivem pripoznanju teh vrednot in nedvoumnem razlikovanju med dobrimi in zavr\u017enimi dejanji.
\nS preteklostjo neobremenjeno dru\u017ebeno so\u017eitje je mogo\u010de dose\u010di le s prizadevanjem za resnico o medvojnih in povojnih dogodkih in z njihovim ocenjevanjem na podlagi ob\u010develjavnih eti\u010dnih na\u010del ter s pietetnimi in spominskimi dejanji, ki bodo namenjena vsem padlim, pobitim in umorjenim. Kolikor je le mogo\u010de, moramo popraviti krivice, prenehati z medsebojnimi obto\u017eevanji, izklju\u010devanji in instrumentaliziranjem zgodovine ter pri vsem tem spo\u0161tovati druga\u010de misle\u010de.
\nSlovenska akademija znanosti in umetnosti poziva slovensko javnost, \u0161e zlasti njen politi\u010dni del in vse dejavnike javnega \u017eivljenja, da se tej izjavi pridru\u017ei, jo posvoji in deluje v skladu z njo v skrbi za na\u0161o skupno prihodnost.\u00ab<\/p>\n
Dr\u017eavnemu svetu predlagam, da pobudo podpre in jo naslovi na predlagane naslovnike, da bi tako prispeval k umiritvi medsebojni nasprotij in umiritvi razmer v Sloveniji. V tem globalnem svetu smo prakti\u010dno zanemarljivi, pa se kljub temu \u0161e intenzivno prepiramo med seboj. Zakaj ne bi \u017eiveli in delovali bolj slo\u017eno in strpno, bolj razvojno in raziskovalno, na vi\u0161jem intelektualnem in eti\u010dnem nivoju?<\/p>\n
Prof. dr. Matja\u017e Gams<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pozdravljeni. Na pobudo SAZU sem poslal na Vlado RS njihov predlog sprave (je na dnu). To pobudo je \u017ee sprejel predsednik RS Slovenije, vlada pa je odgovorila naslednje: Odgovor na pobudo dr\u017eavnega svetnika dr. Matja\u017ea Gamsa za podporo Izjavi Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske dr\u017eave I. Navedbe pobudnika Predsednik … Continue reading 55. Sprava – pobuda SAZU<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-404","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/404","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=404"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/404\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":405,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/404\/revisions\/405"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=404"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=404"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=404"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}