{"id":392,"date":"2021-04-29T15:30:23","date_gmt":"2021-04-29T15:30:23","guid":{"rendered":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/?p=392"},"modified":"2021-04-29T15:30:46","modified_gmt":"2021-04-29T15:30:46","slug":"52-predlog-za-boljse-okolje-proti-reklamam-ob-cestah-infrastruktura","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/2021\/04\/29\/52-predlog-za-boljse-okolje-proti-reklamam-ob-cestah-infrastruktura\/","title":{"rendered":"52. Predlog za bolj\u0161e okolje proti reklamam ob cestah, infrastruktura"},"content":{"rendered":"<p>Ta predlog po vzoru naprednih dr\u017eav, npr. \u010ce\u0161ka predlaga ukinitev raklam ob avtocestah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dr. Matja\u017e Gams, dr\u017eavni svetnik<\/p>\n<p>Ljubljana, 9. 4. 2021<\/p>\n<p>Gospod, Alojz Kov\u0161ca<br \/>\npredsednik Dr\u017eavnega sveta<\/p>\n<p>Zadeva:\u00a0 <strong>pobuda za sprejem zakonskih podlag za uresni\u010ditev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja<\/strong><\/p>\n<p>Na podlagi 66. in 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni list RS, \u0161t. 70\/08, 73\/09, 101\/10, 6\/14, 26\/15 in 55\/20) predlagam, da se na Ministrstvo za infrastrukturo naslovijo naslednji pobudi:<a name=\"_Toc35792991\"><\/a><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu pripravi zakonsko podlago za uveljavitev prepovedi reklamnih panojev v vidnem polju avtocest<\/strong><strong>.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><strong>Ministrstvo za infrastrukturo naj v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu pripravi zakonsko podlago za zmanj\u0161anje hitrosti oz. bolj\u0161i nadzor vo\u017enje na avtocestah in hitrih cestah.<\/strong><\/p>\n<p><u>Obrazlo\u017eitev:<\/u><\/p>\n<p>Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu \u201cJo\u017eef Stefan\u201d (IJS) v sodelovanju z Dr\u017eavnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu \u201cod spodaj navzgor\u201d, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak na\u010din je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni na\u010drt (NEPN), akcijsko strate\u0161ki dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) dolo\u010da cilje, politike in ukrepe na petih razse\u017enostih energetske unije: 1. Razoglji\u010denje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska u\u010dinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkuren\u010dnost (<a href=\"https:\/\/www.energetika-portal.si\/dokumenti\/strateski-razvojni-dokumenti\/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt\/\">https:\/\/www.energetika-portal.si\/dokumenti\/strateski-razvojni-dokumenti\/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt\/<\/a>). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. februarja 2020. Osnovno poslanstvo bele knjige je za varovanje okolja zdru\u017eiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih re\u0161itev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dose\u017eki dokazujejo, da so nujno ve\u010dje dru\u017ebene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci prete\u017eno naravoslovnih in tehni\u0161kih ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odlo\u010devalci in tudi obi\u010dajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na podro\u010dju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj na\u010delne oz. jih sploh ni, strate\u0161ki cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih \u010dasovnih na\u010drtov. \u0160e manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih na\u010drtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi \u0161ir\u0161i dru\u017ebeno politi\u010dni konsenz za vzpostavitev sistemskega na\u010dina trajnostnega razvoja.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><strong>AD 1) <\/strong>V Sloveniji\u00a0 zakonodaja prepoveduje postavljanje objektov za obve\u0161\u010danje in ogla\u0161evanje v obmo\u010dju dr\u017eavne ceste zunaj naselja oz. prepoveduje reklam v 40 metrskem varovalnem pasu ob avtocestah. Verjetno je bilo razdalja 40 m v preteklosti dovolj, da se reklam ne postavlja, saj se na tej razdalji obi\u010dajne reklame ne vidijo ve\u010d oz. so predrage. Razmere pa se spreminjajo in ob avtocestah je \u010dedalje ve\u010d reklamnih panojev, sicer res primerno oddaljenih, vendar tako velikih, da so reklame dobro vidne in berljive. Nekatere dr\u017eave v Evropi reklame na dovolj veliki razdalji ob avtocestah dovoljujejo, druge ne, kot npr. Velika Britanija. Tudi \u010ce\u0161ka je pred kratkim prepovedala reklame ob avtocestah, prav tako so prepovedane v Belgiji, na Danskem, v Nem\u010diji in \u0160paniji. Zato se predlaga naslednje:<\/p>\n<ul>\n<li>Za zakonom naj se prepove reklame v vidnem polju avtocest. V roku 4 let se obstoje\u010de odstranijo na stro\u0161ke reklamiranih podjetij oz. postavitelja. Takoj se prepove postavljanje novih.<strong><br \/>\n<\/strong><\/li>\n<li>Dosledno naj se \u010dim prej uveljavi prepoved postavljanja reklamnih panojev na vseh kmetijskih zemlji\u0161\u010dih, kot to zakon \u017ee dolo\u010da, oziroma se odstrani obstoje\u010de na stro\u0161ke postavitelja. Sedanje reklame ob avtocestah v velikosti 10-20 m zmanj\u0161ujejo varnost v prometu, obremenjujejo okolje in kvarijo estetiko naravne pokrajine, nekatere so celo osvetljene in dodatno svetlobno onesna\u017eujejo krajino. \u010cedalje ve\u010d dr\u017eav jih odstranjuje. Zakona, ki prepoveduje postavljanje reklam na kmetijskih cesti\u0161\u010dih ob avtocesti, nih\u010de ne spo\u0161tuje. Dr\u017eavni organi oz. in\u0161pektorji naj okrepijo nadzor nad izvajanjem zakona, da ne bomo ve\u010d poslu\u0161ali pripomb za\u010dudenih turistov, ki gledajo orja\u0161ke panoje na kmetijski povr\u0161ini \u2013 o\u010diten znak ekolo\u0161ke zaostalosti Slovenije.<\/li>\n<li>Prepove se vse prosto stoje\u010de reklame ob cestah, kjer je dovoljena hitrost ve\u010d kot 50 km\/h, tj. izven naselij. Reklame povzro\u010dajo nezbranost pri vo\u017enji in predstavljajo varnostni problem kot uporaba mobilnih naprav med vo\u017enjo. Zato se umaknejo iz zornega kota voznikov pri hitrostih ve\u010djih kot 50 km\/h<u>\u00a0<\/u><\/li>\n<\/ul>\n<pre>AD 2) Na avtocestah in hitrih cestah je hitrost vo\u017enje v splo\u0161nem prevelika: trenutna omejitev hitrosti na avtocestah zna\u0161a 130 km\/h, na hitrih cestah pa 110 km\/h. Poleg tega se vozniki v Sloveniji pove\u010dini ne dr\u017eijo omejitev hitrosti, kar povzro\u010da ve\u010d nesre\u010d, ogro\u017ea zdravje, negativno vpliva na okolje. Prepustnost in varnost cest sta zelo slabi zaradi nekvalitetne vo\u017enje in prometnega re\u017eima. Iz neznanih razlogov je v Sloveniji \u0161e vedno veliko nepotrebnih semaforiziranih kri\u017ei\u0161\u010d, kjer bi z uvedbo kro\u017ei\u0161\u010d precej pove\u010dali prepustnost, podobno velja za zelene pu\u0161\u010dice, ki smo jih \u017ee imeli, pa nato ukinili. Zaradi nesmiselnih predpisov so vozniki tako ali druga\u010de vnaprej opozorjeni, kje se nahaja nadzor nad hitrostjo prometa. Zato se predlaga naslednje:<\/pre>\n<ul>\n<li>Omeji se hitrost na avtocestah in hitrih cestah na 90 (100, 110, 120) km\/h.<\/li>\n<li>Uvede se nadzor nad spo\u0161tovanjem omejitev hitrosti brez predhodnega opozarjanja voznikov, pove\u010da se vi\u0161ina kazni za kr\u0161itelje zlasti po avtocestah, kjer gre za \u0161e ve\u010dje onesna\u017eevanje okolja.<\/li>\n<li>Uvede se intenzivni videonadzor kjerkoli na avtocesti brez opozorila.<\/li>\n<li>Opredeli se prometni prekr\u0161ek za vo\u017enjo po prehitevalnem pasu v primeru, \u010de se voznik varno ne umakne na desni pas, ko za njim pa vozi vozilo z enako ali ve\u010djo hitrostjo.<\/li>\n<li>Dodatno obdav\u010diti vse starej\u0161e dizelske avtomobile.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong>Promet je eden glavnih onesna\u017eevalcev okolja v Sloveniji in najbolj prispeva k segrevanju ozra\u010dja. Za vsakih 10\u00a0km\/h nad 110\u00a0km\/h se nekaj \u010dasa onesna\u017eevanje pove\u010da za 10\u00a0%, pri \u0161e ve\u010djih hitrostih pa za \u0161e ve\u010d. Nove ceste, slaba prepustnost, zastoji, prevelika hitrost (na sliki 4 primer, kako s hitrostjo nara\u0161\u010da onesna\u017eenje) mo\u010dno prispevajo k onesna\u017eenosti. \u010ce bi zmanj\u0161ali hitrost na avtocestah za 10 km\/h, ali pa bi dosledneje izvajali nadzor hitrosti, bi za vsakih 10 km\/h zmanj\u0161ali onesna\u017eevanje za 10\u201320 % (do kak\u0161nih 100 km\/h, potem se u\u010dinki zmanj\u0161ujejo).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Slika\u00a04: Rast onesna\u017eevanja s hitrostjo avtomobilskega prometa \u2013 levo dizel, desno bencin. Zaradi ve\u010djih hitrosti so avtoceste eden poglavitnih virov onesna\u017eevanja in uni\u010devanja okolja. Vir: European Environmental Agency.<\/p>\n<p>Pri zgoraj predlaganem zmanj\u0161anju hitrosti s 130 km\/h v ekstremu na 90 km\/h se emisije trdih delcev tako zmanj\u0161ajo pribli\u017eno za 40 %, pri zmanj\u0161anju hitrosti s 130 km\/h na 110 km\/h pa pribli\u017eno za 20 %, kar ob\u010dutno pove\u010da kakovost zraka. Ukrep je klju\u010den za ohranjanje primerne kvalitete zraka zlasti pozimi, ko je zrak dodatno onesna\u017een s trdimi delci iz kurilnih naprav za ogrevanje prostorov. Zmanj\u0161anje hitrosti vozil pomeni tudi manj\u0161e izpuste toplogrednih plinov, manj\u0161e segrevanje ozra\u010dja in manj\u0161o porabo energije. Manj\u0161a maksimalna dovoljena hitrost na avtocestah in hitrih cestah pomeni splo\u0161no ve\u010djo prometno varnost in zmanj\u0161ano tveganje za izgubo \u017eivljenj pri prometnih nesre\u010dah. Manj\u0161e hitrosti vozil pa nenazadnje pripomorejo tudi k zmanj\u0161anju obremenitve obmestnih naselij in njihovih prebivalcev s hrupom. Po kilometrih cest na prebivalca je Slovenija med prvimi v svetu, za 100 km novih avtocest pa toliko prispevamo k segrevanju ozra\u010dja, da bi morali za to zmanj\u0161ati potro\u0161njo elektri\u010dne energije vseh gospodinjstvih za 20 %. Tovornjaki uni\u010dijo cesto kot 10.000 osebnih vozil, ve\u010dino popravil zato namenimo za tranzitne tovornjake. Pri tem obstaja izredno dobra alternativa cestnemu prometu ljudi in blaga \u2013 hitre \u017eeleznice. Evropa je bila pionir pri njihovi uvedbi, danes ima Kitajska ve\u010d kot 60 % vseh hitrih prog na svetu. EU bi morala vse dr\u017eave povezati z omre\u017ejem hitrih vlakov, pa se ukvarja s centralizacijo bank in z globalnimi sporazumi z dr\u017eavami, ki masovno uni\u010dujejo okolje, recimo kurijo tropske gozdove za nove kmetijske proizvode, ki jih prepeljejo v EU tiso\u010de km dale\u010d. Ko kak\u0161na dr\u017eava pove\u010da davke na tovornjake, ji pogosto grozi kazen EU. Ekolo\u0161ko sporno!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Slika\u00a05: Februarja 2020 se je zaradi koronavirusa na Kitajskem zmanj\u0161al promet. Posledi\u010dno je NASA zabele\u017eila neverjeten upad\u00a0 onesna\u017eevanja.<\/p>\n<p>Slika 5 prikazuje, kako velik onesna\u017eevalec okolja je promet. Po pojavu koronavirusa so v Wuhanu na Kitajskem ljudje potovali manj, delo se je izvajalo v veliki meri od doma, ni bilo \u0161portnih prireditev itd., podjetja pa so delovala kot obi\u010dajno. Sklepamo lahko, da je edini razlog za tako velik upad onesna\u017eevanja z NO<sub>2<\/sub> zmanj\u0161an promet ljudi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dr. Matja\u017e Gams<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ta predlog po vzoru naprednih dr\u017eav, npr. \u010ce\u0161ka predlaga ukinitev raklam ob avtocestah. &nbsp; Dr. Matja\u017e Gams, dr\u017eavni svetnik Ljubljana, 9. 4. 2021 Gospod, Alojz Kov\u0161ca predsednik Dr\u017eavnega sveta Zadeva:\u00a0 pobuda za sprejem zakonskih podlag za uresni\u010ditev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja Na podlagi 66. in 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni &hellip; <a href=\"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/2021\/04\/29\/52-predlog-za-boljse-okolje-proti-reklamam-ob-cestah-infrastruktura\/\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">52. Predlog za bolj\u0161e okolje proti reklamam ob cestah, infrastruktura<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-392","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/392","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=392"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/392\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":394,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/392\/revisions\/394"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=392"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=392"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=392"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}