Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z energijo – kurjenjem.<\/p>\n
<\/a>Dr. Matja\u017e Gams, dr\u017eavni svetnik<\/p>\n Ljubljana, 9. 4. 2021<\/p>\n Gospod Alojz Kov\u0161ca, predsednik Dr\u017eavnega sveta<\/p>\n Zadeva: pobude za sprejem zakonskih podlag za uresni\u010ditev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja<\/strong><\/p>\n Na podlagi 66. in 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni list RS, \u0161t. 70\/08, 73\/09, 101\/10, 6\/14, 26\/15 in 55\/20) predlagam, da se na Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor naslovi naslednje pobude:<\/p>\n Obrazlo\u017eitev:<\/u><\/p>\n Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja<\/a> je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu \u201cJo\u017eef Stefan\u201d (IJS) v sodelovanju z Dr\u017eavnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu \u201cod spodaj navzgor\u201d, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak na\u010din je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni na\u010drt (NEPN), akcijsko strate\u0161ki dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) dolo\u010da cilje, politike in ukrepe na petih razse\u017enostih energetske unije: 1. Razoglji\u010denje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska u\u010dinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkuren\u010dnost (Nacionalni energetski in podnebni na\u010drt<\/a>). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. 2. 2020. Osnovno poslanstvo Bele knjige je za varovanje okolja zdru\u017eiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih re\u0161itev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dose\u017eki dokazujejo, da so nujno ve\u010dje dru\u017ebene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci prete\u017eno naravoslovnih in tehni\u0161kih ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odlo\u010devalci in tudi obi\u010dajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na podro\u010dju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so pogosto neusklajene in dokaj besedne, strate\u0161ki cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih \u010dasovnih na\u010drtov. \u0160e manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih na\u010drtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi \u0161ir\u0161i dru\u017ebeno politi\u010dni konsenz za vzpostavitev sistemskega na\u010dina trajnostnega razvoja.<\/p>\n Nobelovec Steven Chu<\/a>, ameri\u0161ki sekretar za energetiko, je leta 2009 v \u010dasu predsednikovanja Baracke Obame predlagal, da bi predvsem strehe pobarvali svetlo in tako zmanj\u0161ali pregrevanje ozra\u010dja. Predlaga se naslednje:<\/p>\n AD 2)<\/strong> Da bi Slovenija lahko postala oglji\u010dno nevtralna, je treba zmanj\u0161ati ali celo ukiniti ve\u010dja in mala kuri\u0161\u010da na premog in druga fosilna goriva. Cilj ni samo zmanj\u0161anje oglji\u010dnih izpustov, cilj je oglji\u010dna nevtralnost. (vir: Global emissions pathway characteristics<\/a>)<\/u>. Predlaga se naslednje:<\/p>\n Termoelektrarne in individualna kuri\u0161\u010da na premog so eden glavnih virov oglji\u010dnih izpustov in onesna\u017eenja zraka v Sloveniji. Uporaba nafto in zlasti plina je sicer manj problemati\u010dna, vendar nista dolgoro\u010dna re\u0161itev. Na voljo je ve\u010d alternativnih re\u0161itev: od bolj\u0161e izrabe vodne energije, gradnje son\u010dnih streh, uporaba jedrske energije itd. ZDA so dosegle najve\u010dji premik oz. zmanj\u0161anje oglji\u010dnih izpustov s prehodom od premoga na plin. V mestih, kjer je ve\u010dja koncentracija prebivalstva kot na pode\u017eelju, bi se morala postopoma ukiniti vsa individualna kuri\u0161\u010da na fosilna goriva, morda z izjemo plina.<\/p>\n V primerjavi s starimi elektrarnami na premog jedrska elektrarna proizvaja bistveno bolj \u010disto energijo, saj ne proizvaja izjemnih koli\u010din toplogrednih plinov. V boju proti podnebnim spremembam je treba najti najbolj\u0161e re\u0161itve, \u010deprav vsaka zahteva svoje pristope in potrpe\u017eljivost. Za zamenjavo enega bloka jedrske elektrarne bi potrebovali nekaj 1.000 vetrnic (ocene variirajo od 1.000 do 10.000 odvisno od velikosti vetrnih in jedrske elektrarne), kar bi bolj ogrozilo slovensko okolje predvsem zaradi izgube gozda zaradi dostopnih cest. Ima pa tudi jedrska tehnologija svoje probleme, kot so finan\u010dno zelo obse\u017eni in zahtevni projekti, nerazumevanje javnosti in sevalna stigma, ter ekonomsko u\u010dinkovito odlaganje iztro\u0161enega goriva ali predelanih radioaktivnih odpadkov. Slovenija naj sledi razvoju in tudi sama vlaga v razvoj in raziskave tehnologij za varno in u\u010dinkovito uporabo naprednih jedrskih tehnologij 3. in 4. generacije. Napredne in v razvoj usmerjene jedrske tehnologije ne uporabljajo zgolj obstoje\u010dih zalog goriva, temve\u010d se z novimi gorivi (teko\u010dimi ali v trdni oblik) pove\u010duje izkoristek goriva in imajo \u0161tevilne prednosti, tudi na podro\u010dju varnosti (ni\u017eji tlaki v reaktorju), ve\u010dji ekonomi\u010dnosti (bolj\u0161a izraba goriva) in \u0161e manj\u0161ih vplivih na okolje (manj odpadkov). Tak\u0161ne reaktorje bi lahko sami proizvajali (vir: Molten Salt Reactor Fundamentals<\/a>). Preverjanje \u010distosti tehnologij opravljajo neodvisni strokovnjaki. IPCC uporablja naslednje emisije energetskih tehnologij (v celotnem \u017eivljenjskem ciklu, torej gradnja, obratovanje, pospravljanje) na proizvedeno enoto energije (g CO2<\/sub>\/kWh, cilj pari\u0161ke pogodbe je najve\u010d 50 g CO2<\/sub>\/kWh), viri: stran 1335 v Technology-specific Cost and Performance Parameters<\/a> oz. Life-cycle greenhouse gas emissions of energy sources<\/a>:<\/p>\n <\/p>\n\n
\n
\n
\n
![Global emissions pathway characteristics<\/a>)<\/u>. Predlaga se naslednje:<\/p>\n\nV bli\u017enji prihodnosti se zapro predvsem starej\u0161e termoelektrarne na premog in preiti na druge energijske vire kot jedrsko energijo;<\/li>\nRegulirajo se individualna kuri\u0161\u010da v smislu prepovedi gradnje novih in opu\u0161\u010danja starih;<\/li>\n<\/ul>\nTermoelektrarne in individualna kuri\u0161\u010da na premog so eden glavnih virov oglji\u010dnih izpustov in onesna\u017eenja zraka v Sloveniji. Uporaba nafto in zlasti plina je sicer manj problemati\u010dna, vendar nista dolgoro\u010dna re\u0161itev. Na voljo je ve\u010d alternativnih re\u0161itev: od bolj\u0161e izrabe vodne energije, gradnje son\u010dnih streh, uporaba jedrske energije itd. ZDA so dosegle najve\u010dji premik oz. zmanj\u0161anje oglji\u010dnih izpustov s prehodom od premoga na plin. V mestih, kjer je ve\u010dja koncentracija prebivalstva kot na pode\u017eelju, bi se morala postopoma ukiniti vsa individualna kuri\u0161\u010da na fosilna goriva, morda z izjemo plina.<\/p>\n\nSlovenija naj zgradi nov blok jedrske elektrarne in ukine stare termoelektrarne;<\/li>\n<\/ul>\nV primerjavi s starimi elektrarnami na premog jedrska elektrarna proizvaja bistveno bolj \u010disto energijo, saj ne proizvaja izjemnih koli\u010din toplogrednih plinov. V boju proti podnebnim spremembam je treba najti najbolj\u0161e re\u0161itve, \u010deprav vsaka zahteva svoje pristope in potrpe\u017eljivost. Za zamenjavo enega bloka jedrske elektrarne bi potrebovali nekaj 1.000 vetrnic (ocene variirajo od 1.000 do 10.000 odvisno od velikosti vetrnih in jedrske elektrarne), kar bi bolj ogrozilo slovensko okolje predvsem zaradi izgube gozda zaradi dostopnih cest. Ima pa tudi jedrska tehnologija svoje probleme, kot so finan\u010dno zelo obse\u017eni in zahtevni projekti, nerazumevanje javnosti in sevalna stigma, ter ekonomsko u\u010dinkovito odlaganje iztro\u0161enega goriva ali predelanih radioaktivnih odpadkov. Slovenija naj sledi razvoju in tudi sama vlaga v razvoj in raziskave tehnologij za varno in u\u010dinkovito uporabo naprednih jedrskih tehnologij 3. in 4. generacije. Napredne in v razvoj usmerjene jedrske tehnologije ne uporabljajo zgolj obstoje\u010dih zalog goriva, temve\u010d se z novimi gorivi (teko\u010dimi ali v trdni oblik) pove\u010duje izkoristek goriva in imajo \u0161tevilne prednosti, tudi na podro\u010dju varnosti (ni\u017eji tlaki v reaktorju), ve\u010dji ekonomi\u010dnosti (bolj\u0161a izraba goriva) in \u0161e manj\u0161ih vplivih na okolje (manj odpadkov). Tak\u0161ne reaktorje bi lahko sami proizvajali (vir: Molten Salt Reactor Fundamentals<\/a>). Preverjanje \u010distosti tehnologij opravljajo neodvisni strokovnjaki. IPCC uporablja naslednje emisije energetskih tehnologij (v celotnem \u017eivljenjskem ciklu, torej gradnja, obratovanje, pospravljanje) na proizvedeno enoto energije (g CO2<\/sub>\/kWh, cilj pari\u0161ke pogodbe je najve\u010d 50 g CO2<\/sub>\/kWh), viri: stran 1335 v Technology-specific Cost and Performance Parameters<\/a> oz. Life-cycle greenhouse gas emissions of energy sources<\/a>:<\/p>\n <\/p>\n\n\n\nLife cycle CO2<\/sub>\u00a0equivalent (including\u00a0<\/strong>albedo<\/strong><\/a>\u00a0effect) from selected electricity supply technologies.<\/strong>[2]<\/sup><\/a>[3]<\/sup><\/a>\u00a0Arranged by decreasing\u00a0<\/strong>median<\/strong><\/a>\u00a0(gCO\n2eq\/kWh) values.<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\nTechnology<\/strong><\/td>\nMin.<\/strong><\/td>\nMedian<\/strong><\/td>\nMax.<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\nCurrently commercially available technologies<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<\/thead>\n\n\nCoal<\/a>\u00a0\u2013\u00a0PC<\/a><\/td>\n740<\/td>\n820<\/td>\n910<\/td>\n<\/tr>\n\nBiomass<\/a>\u00a0\u2013 Cofiring with coal<\/td>\n620<\/td>\n740<\/td>\n890<\/td>\n<\/tr>\n\nGas<\/a>\u00a0\u2013\u00a0combined cycle<\/a><\/td>\n410<\/td>\n490<\/td>\n650<\/td>\n<\/tr>\n\nBiomass \u2013 Dedicated<\/td>\n130<\/td>\n230<\/td>\n420<\/td>\n<\/tr>\n\nSolar PV<\/a>\u00a0\u2013 Utility scale<\/td>\n18<\/td>\n48<\/td>\n180<\/td>\n<\/tr>\n\nSolar PV<\/a>\u00a0\u2013 rooftop<\/td>\n26<\/td>\n41<\/td>\n60<\/td>\n<\/tr>\n\nGeothermal<\/a><\/td>\n6.0<\/td>\n38<\/td>\n79<\/td>\n<\/tr>\n\nConcentrated solar power<\/a><\/td>\n8.8<\/td>\n27<\/td>\n63<\/td>\n<\/tr>\n\nHydropower<\/a><\/td>\n1.0<\/td>\n24<\/td>\n22001<\/sup><\/td>\n<\/tr>\n\nWind<\/a>\u00a0Offshore<\/td>\n8.0<\/td>\n12<\/td>\n35<\/td>\n<\/tr>\n\nNuclear<\/a><\/td>\n3.7<\/td>\n12<\/td>\n110<\/td>\n<\/tr>\n\nWind Onshore<\/td>\n7.0<\/td>\n11<\/td>\n56<\/td>\n<\/tr>\n\nPre<\/strong>\u2010<\/strong>commercial technologies<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\nCCS<\/a>\u00a0\u2013 Coal \u2013\u00a0PC<\/a><\/td>\n190<\/td>\n220<\/td>\n250<\/td>\n<\/tr>\n\nCCS \u2013 Coal \u2013\u00a0IGCC<\/a><\/td>\n170<\/td>\n200<\/td>\n230<\/td>\n<\/tr>\n\nCCS \u2013 Gas \u2013 combined cycle<\/td>\n94<\/td>\n170<\/td>\n340<\/td>\n<\/tr>\n\nCCS \u2013 Coal \u2013\u00a0oxyfuel<\/a><\/td>\n100<\/td>\n160<\/td>\n200<\/td>\n<\/tr>\n\nOcean (Tidal<\/a>\u00a0and\u00a0wave<\/a>)<\/td>\n5.6<\/td>\n17<\/td>\n28<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\nSlika\u00a07: Tabela prikazuje \u201c\u010distost\u201d tehnologij v smislu oglji\u010dnega odtisa. Jedrska energija je na sliki 7 skupaj z vetrom na spodnjem robu obstoje\u010dih tehnologij, torej najmanj \u0161kodi okolju v smislu 24\/7.<\/p>\nTrenutne vrednosti CO2<\/sub>\/kWh je mo\u017eno sprotno po posameznih dr\u017eavah opazovati na Electricity Map<\/a>.<\/u> Konkuren\u010den stalnemu viru jedrske energije z malo onesna\u017eevanja okolja je predvsem plin, ne pa tudi npr. son\u010dna ali vetrna energija, ki nista 24\/7. Mnenja o nevarnosti jedrske energije in problemih shranjevanja radioaktivnih odpadkov so deljena, predvsem med prebivalstvom, je pa te argumente treba upo\u0161tevati pri razmisleku in odlo\u010danju.<\/p>\n <\/p>\nAD 3)<\/strong> Glede na konkretne pogoje je mo\u017eno nabaviti razli\u010dne vrste hladilnih in grelnih naprav. Nekatere so izrazito stare in neekonomi\u010dne, druge izrazito u\u010dinkovite v dolo\u010denih pogojih. Zadnja leta izstopa u\u010dinkovitost inverterskih klim, ki pa se v medijih izgubi med reklamami za pogosto bistveno manj u\u010dinkovitimi in prijaznimi re\u0161itvami. Predlaga se naslednje:<\/p>\n\nUvedba dodatnih olaj\u0161av za moderne klimatske inverterske naprave in seznaniti ob\u010dane z njihovo u\u010dinkovitostjo.<\/li>\n<\/ul>\nDo temperatur okoli ni\u010dle je segrevanje stanovanj s klimatskimi inverterskimi napravami naju\u010dinkovitej\u0161e. Zato bi jih bilo treba dodatno stimulirati namesto nekaterih spornih, kot je npr. ogrevanje na pelete. Ve\u010dina modernih klimatskih inverterski naprav hladi in ogreva, \u010disti zrak itd. Tako hladijo (SEER) kot ogrevajo (SCOP) tipi\u010dno s faktorjem okoli 5, medtem ko je sezonski u\u010dinek uravnavanja temperature s faktorjem okoli 9. Pri samo ogrevanju ali samo hlajenju pa lahko dose\u017eemo skoraj dvakrat ve\u010dje vrednosti, \u010de nastavimo delovanje naprave samo v \u010das cenej\u0161e tarife. Klju\u010dna prednost je v tem, da so inverterji dve napravi v enem, zato je potreben le en servis in le en nakup. \u010ce nakupimo lo\u010deno hladilno in grelno napravo, moramo nakupiti dve napravi in pla\u010devati dva servisa.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\nProf. dr. Matja\u017e Gams<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z energijo – kurjenjem. Dr. Matja\u017e Gams, dr\u017eavni svetnik Ljubljana, 9. 4. 2021 Gospod Alojz Kov\u0161ca, predsednik Dr\u017eavnega sveta Zadeva: pobude za sprejem zakonskih podlag za uresni\u010ditev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja Na podlagi 66. in 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta … Continue reading 51. Predlog za bolj\u0161e okolje – kurjava, MOP in infrastruktura<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-390","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/390","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=390"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/390\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":401,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/390\/revisions\/401"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=390"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=390"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=390"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}](\"https:\/\/www.ipcc.ch\/site\/assets\/uploads\/sites\/2\/2019\/02\/SPM3a-1008x1024.png\"){kind=link}