{"id":388,"date":"2021-04-29T15:21:20","date_gmt":"2021-04-29T15:21:20","guid":{"rendered":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/?p=388"},"modified":"2021-04-29T15:39:32","modified_gmt":"2021-04-29T15:39:32","slug":"51-predlog-za-boljse-okolje-energija-mop","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/2021\/04\/29\/51-predlog-za-boljse-okolje-energija-mop\/","title":{"rendered":"50. Predlog za bolj\u0161e okolje &#8211; energija, MOP"},"content":{"rendered":"<p>Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z energijo.<\/p>\n<p><a name=\"_Toc35792998\"><\/a>Dr. Matja\u017e Gams, dr\u017eavni svetnik<\/p>\n<p>Ljubljana, 9. 4. 2021<\/p>\n<p>Gospod Alojz Kov\u0161ca, predsednik Dr\u017eavnega sveta<\/p>\n<p>Zadeva: <strong>pobude za sprejem zakonskih podlag za uresni\u010ditev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja<\/strong><\/p>\n<p>Na podlagi 66. in 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni list RS, \u0161t. 70\/08, 73\/09, 101\/10, 6\/14, 26\/15 in 55\/20) predlagam, da se na Ministrstvo za okolje in prostor naslovi naslednje pobude:<\/p>\n<ol>\n<li><a name=\"_Toc35793003\"><\/a> <strong>Ministrstvo za okolje in prostor naj v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu pripravi zakonske podlage za bolj\u0161o izkori\u0161\u010denost vodnih virov s hidroelektrarnami<\/strong><strong> na okolju prijazen na\u010din.<\/strong><\/li>\n<li><strong>Ministrstvo za okolje in prostor naj v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu pripravi zakonske podlage za obvezno gradnjo ribjih stez na hidroenergetskih pregradah.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Obrazlo\u017eitev:<\/u><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/library.ijs.si\/Stacks\/Literature\/Bela%20knjiga%20znanost%20o%20okolju%202020.pdf\" class=\"mtli_attachment mtli_pdf\">Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja<\/a> je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu \u201cJo\u017eef Stefan\u201d (IJS) v sodelovanju z Dr\u017eavnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu \u201cod spodaj navzgor\u201d, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak na\u010din je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni na\u010drt (NEPN), akcijsko strate\u0161ki dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) dolo\u010da cilje, politike in ukrepe na petih razse\u017enostih energetske unije: 1. Razoglji\u010denje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska u\u010dinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkuren\u010dnost (<a href=\"https:\/\/www.energetika-portal.si\/dokumenti\/strateski-razvojni-dokumenti\/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt\/\">Nacionalni energetski in podnebni na\u010drt<\/a>). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. 2. 2020. Osnovno poslanstvo bele knjige je za varovanje okolja zdru\u017eiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih re\u0161itev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dose\u017eki dokazujejo, da so nujno ve\u010dje dru\u017ebene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci prete\u017eno naravoslovnih in tehni\u0161kih ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odlo\u010devalci in tudi obi\u010dajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na podro\u010dju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj na\u010delne oz. jih sploh ni, strate\u0161ki cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih \u010dasovnih na\u010drtov. \u0160e manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih na\u010drtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi \u0161ir\u0161i dru\u017ebeno politi\u010dni konsenz za vzpostavitev sistemskega na\u010dina trajnostnega razvoja.<\/p>\n<p>Slovenija izkori\u0161\u010da polovico potenciala vodne mo\u010di svojih rek. Obstoje\u010de hidroelektrarne prispevajo tretjino elektri\u010dne proizvodnje v Sloveniji, brez vode iz reke Save pa ne bi mogla delovati niti na\u0161a edina jedrska elektrarna. \u010ce bi izkoristili \u0161e preostale vodne potenciale, bi lahko nadomestili jedrsko elektrarno, vendar pa bi uni\u010dili dragocene re\u010dne in poplavne ekosisteme ter mo\u010dno zmanj\u0161ali biolo\u0161ko raznovrstnost. Kljub temu pa to ne pomeni, da ne bi mogli pove\u010dati trenutno izrabo vodnih mo\u010di, kjer je to smiselno. Predlaga se:<\/p>\n<ul>\n<li>Izgradnja na\u010drtovane elektrarne na reki Savi na okolju prijazen na\u010din, z obveznimi ribjimi stezami, kjer je to cilju primerno.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Po raznovrstnih analizah, npr. po podatkih (<a href=\"https:\/\/www.power-technology.com\/features\/feature1459\/\">Power Technology<\/a><u>)<\/u> umre okoli milijon ljudi letno zaradi izpustov pri izgorevanju npr. premoga. Onesna\u017eenost zraka po poro\u010danju World Bank letno povzro\u010di za 24 milijard evrov \u0161kode. Vodna energija pa ne izpu\u0161\u010da izpustov v zrak ali vodo, je med naj u\u010dinkovitej\u0161imi in najcenej\u0161imi viri. Je pa potrebno ohraniti dobr\u0161en del rek nedotaknjen, predvidoma tudi Muro. Razmisliti velja o sofinanciranju nacionalne ribogojnice za vse habitate ter skrbi za dvo\u017eivke v jezovih. Podobno slabo izkori\u0161\u010dena je v Sloveniji \u0161e ena oblika \u010diste energije, in sicer geotermalna.<\/p>\n<p><a name=\"_Toc35793004\"><\/a><\/p>\n<p><strong>AD 2)<\/strong> Ve\u010dina slovenskih elektrarn nima zgrajenih prehodov, ki bi ribam omogo\u010dale migracijo prek jezu v obe smeri. Ni vgrajenih niti za\u0161\u010dit za ribe pred po\u0161kodbami, ki nastanejo pri prehodu turbin. Predlaga se:<\/p>\n<ul>\n<li>Stroka dolo\u010di, kje naj se zgradi primeren prehod, ki omogo\u010da migracijo rib \u010dez jez v eno ali obe smeri. Za vse nove jezove je obvezna za\u0161\u010dita rib pred prehodi \u010dez turbine. V starej\u0161e jezove se vgradi primerno napravo v roku 5 let.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ponekod ni preudarno postaviti prehodov za migracijo rib \u010dez jez, kot npr. za so\u0161ko postrv, ki se hitro zme\u0161a z drugimi vrstami postrvi, zato je pregrada dobrodo\u0161la. Pri ve\u010dini obstoje\u010dih zidov pa bi bilo za ohranjanje raznovrstnosti bolje, \u010de bi zgradili tovrstne prehode. Stroka je toliko napredovala, da se dosegajo dobri rezultati z relativno skromnimi sredstvi. Primer \u0161tudije: <a href=\"http:\/\/www.fao.org\/3\/Y2785E\/y2785e03.htm\">Environmental Issues, Dams and Fish Migration<\/a><a name=\"_Toc35793035\"><\/a>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prof. dr. Matja\u017e Gams<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z energijo. Dr. Matja\u017e Gams, dr\u017eavni svetnik Ljubljana, 9. 4. 2021 Gospod Alojz Kov\u0161ca, predsednik Dr\u017eavnega sveta Zadeva: pobude za sprejem zakonskih podlag za uresni\u010ditev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja Na podlagi 66. in 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni list &hellip; <a href=\"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/2021\/04\/29\/51-predlog-za-boljse-okolje-energija-mop\/\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">50. Predlog za bolj\u0161e okolje &#8211; energija, MOP<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-388","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/388","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=388"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/388\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":400,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/388\/revisions\/400"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=388"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=388"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=388"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}