{"id":384,"date":"2021-04-29T15:16:40","date_gmt":"2021-04-29T15:16:40","guid":{"rendered":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/?p=384"},"modified":"2021-04-29T15:39:16","modified_gmt":"2021-04-29T15:39:16","slug":"51-predlog-za-boljse-okolje-invazivne-in-alergene-kmetijstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/2021\/04\/29\/51-predlog-za-boljse-okolje-invazivne-in-alergene-kmetijstvo\/","title":{"rendered":"49. Predlog za bolj\u0161e okolje &#8211; invazivne in alergene, kmetijstvo"},"content":{"rendered":"<p>Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z alergenimi in invazivnimi rastlinami in \u017eivalmi.<\/p>\n<p><a name=\"_Toc35792998\"><\/a>Dr. Matja\u017e Gams, dr\u017eavni svetnik<\/p>\n<p>Ljubljana, 9. 4. 2021<\/p>\n<p>Gospod<br \/>\nAlojz Kov\u0161ca<br \/>\npredsednik Dr\u017eavnega sveta<\/p>\n<p>Zadeva:\u00a0 <strong>pobude za sprejem zakonskih podlag za uresni\u010ditev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja<\/strong><\/p>\n<p>Na podlagi 66. in 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni list RS, \u0161t. 70\/08, 73\/09, 101\/10, 6\/14, 26\/15 in 55\/20) predlagam, da se na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovita naslednji pobudi:<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu pripravita zakonsko podlago <\/strong><strong>za odstranitev invazivnih rastlinskih in \u017eivalskih vrst.<\/strong><\/li>\n<li><strong>Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu pripravita zakonsko podlago za odstranitev alergenih rastlin na javnih povr\u0161inah.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Obrazlo\u017eitev:<\/u><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/library.ijs.si\/Stacks\/Literature\/Bela%20knjiga%20znanost%20o%20okolju%202020.pdf\" class=\"mtli_attachment mtli_pdf\">Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja<\/a> je nastala na podlagi posveta Znanost o okolju, ki je bil 10. 9. 2019 na Institutu \u201cJo\u017eef Stefan\u201d (IJS) v sodelovanju z Dr\u017eavnim svetim. Bela knjiga temelji na pristopu \u201cod spodaj navzgor\u201d, v njej so zbrane operativne ideje iz okoljevarstvenih okolij in stroke; predstavljene so v obliki vsebinskih predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov oz. predpisov. Na tak na\u010din je bil sprejet tud Celoviti nacionalni energetski in podnebni na\u010drt (NEPN), akcijsko strate\u0161ki dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) dolo\u010da cilje, politike in ukrepe na petih razse\u017enostih energetske unije: 1. Razoglji\u010denje (emisije TGP in OVE), 2. Energetska u\u010dinkovitost, 3. Energetska varnost, 4. Notranji trg ter 5. Raziskave, inovacije in konkuren\u010dnost (<a href=\"https:\/\/www.energetika-portal.si\/dokumenti\/strateski-razvojni-dokumenti\/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt\/\">Nacionalni energetski in podnebni na\u010drt<\/a>). NEPN je slovenska vlada sprejela 27. februarja 2020. Osnovno poslanstvo bele knjige je za varovanje okolja zdru\u017eiti poglede okoljevarstvenikov in strokovnjakov. Brez strokovne podpore in brez okoljevarstvenikov ni dobrih re\u0161itev za Slovenijo. Znanstveniki odkrivajo okoljska tveganja in z znanstvenimi dose\u017eki dokazujejo, da so nujno ve\u010dje dru\u017ebene spremembe tako regionalno (v Republiki Sloveniji) kot tudi globalno. Raziskovalci prete\u017eno naravoslovnih in tehni\u0161kih ved pogosto dajemo pobude in predloge, ki pa jih zaradi kompleksnosti sedanji odlo\u010devalci in tudi obi\u010dajni prebivalci pogosto gledajo z distance. Strategije na podro\u010dju trajnostnega razvoja Republike Slovenije so neusklajene in dokaj na\u010delne oz. jih sploh ni, strate\u0161ki cilji so postavljeni brez izvedbenih dokumentov in brez konkretnih \u010dasovnih na\u010drtov. \u0160e manj jasno pa je, kako naj bi te cilje dosegli, saj ni konkretnih operativnih na\u010drtov in odgovornost tudi ni opredeljena. Manjka tudi \u0161ir\u0161i dru\u017ebeno politi\u010dni konsenz za vzpostavitev sistemskega na\u010dina trajnostnega razvoja.<\/p>\n<p><strong>AD 1)<\/strong> Zavest o \u0161kodljivosti invazivnih rastlinskih in \u017eivalskih vrst na doma\u010do rastlinsko in \u017eivalsko biodiverziteto je v Sloveniji slaba. Ve\u010dina ob\u010danov invazivnih vrst ne prepozna in ne ukrepa proti njim. Posledi\u010dno se invazivne vrste, najsi bo to to ambrozija ali pajesen, hitro \u0161irijo po Sloveniji. Stroka je \u017ee davno odkrila, da globalni prodor invazivnih vrst pomeni masaker lokalne biodiverzitete, zmanj\u0161anje \u0161tevila lokalnih endemnih vrst in prevlado tistih vrst, ki so se bolje prilagodile globalnemu okolju, zlasti \u010dloveku oz. njegovim virom hrane. Primer so podgane ali ma\u010dke v Avstraliji, ki intenzivno uni\u010dujejo domorodne \u017eivali. Hitro se mno\u017eijo in \u0161irijo ter izrivajo doma\u010de avtohtone vrste, ki niso prilagojene agresivnim pri\u0161lekom. \u0160tudija Smithsonian Institute in U.S: Fish and Wildlife services za podro\u010dje ZDA ugotavlja, da doma\u010de ma\u010dke v kontinentalnem delu ZDA brez Aljaske pobijejo milijardo pti\u010dev, pri \u010demer je vseh pti\u010dev med 10 in 20 milijardami, in okoli 10 milijard sesalcev, dvo\u017eivk in plazilcev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Slika\u00a08: <u>Levo<\/u>: ljudje hranijo in prepre\u010dujejo lovcem, da bi odstranili nutrije v raznih okoljih Slovenije, ne zavedajo\u010d se, da s tem delajo veliko \u0161kodo okolju. <u>Desno<\/u>: Poznate najbolj alergeno in invazivno rastlinsko vrsto \u2013 ambrozijo? Koliko ste jih \u017ee odstranili? Vir: <a href=\"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Ambrozija_(rastlina)\">Wikipedija<\/a>.<\/p>\n<p>Na sliki 8 levo so prikazane nutrije in kako lepo so jih sprejeli v Sloveniji. S tem so pokazali svoj pozitiven odnos do \u017eivali, \u017eal pa tudi popolno nepoznavanje varovanja okolja \u2013 nutrije so med 100 najbolj \u0161kodljivimi \u017eivalskimi vrstami. Ekolo\u0161ko ozave\u0161\u010deni prebivalci bi prosili lovce, da jih odstranijo in bi jih sami obve\u0161\u010dali o njihovi prisotnosti. Zakaj? Ker se z vsakim pojavom invazivne vrste, kot so nutrije, radikalno zmanj\u0161a \u0161tevil\u010dnost lokalnih vrst \u2013 od lokalnih glodalcev do vodnih \u017eivali. Med invazivnimi rastlinami v Sloveniji je med najbolj alergenimi in najbolj invazivnimi ambrozija (<a href=\"http:\/\/kazalci.arso.gov.si\/sl\/content\/rastline-invazivne-vrste?tid=9\">ARSO Rastline-invazivne<\/a><u>)<\/u>. Ena sama rastlina lahko na leto proizvede milijardo semen (cvetni prah). Na sliki 8 desno prikazuje zna\u010dilnost \u201ckosmatih\u201d stebel, ki so v resnici pokrita s strupenimi dla\u010dicami. Slika 9 prikazuje \u0161irjenje ambrozije glede na \u0161tevilo javljenih opa\u017eanj prebivalcev. Zakonodaja o ambroziji niti ni tako slaba, saj predvideva primerne kazni s strani in\u0161pektorjev \u2013 a kaj, ko \u0161e nobena kazen ni bila izdana, pa so desetine in celo stotine kilometrov povr\u0161in ob cestah zara\u0161\u010dene z ambrozijo, pa tudi polja in obronki gozdov. Tudi na zemlji\u0161\u010dih ob \u0161olah in vrtci oz. javnih zavodov je najti polno strupenih rastlin, pa se vodstva kljub opozorilom no\u010dejo posegati v okolje, kot da ne bi teh rastlin posadil \u010dlovek. Pogosto sre\u010damo nekoliko bla\u017ejo varianto alergenih vrst: npr. brezo vidimo prakti\u010dno povsod, pa \u010deprav povzro\u010da vrsto srednjih in celo huj\u0161ih te\u017eav. Zakaj jih ne odstranijo?<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Slika\u00a09: V nekaj desetletjih se je ambrozija, najbolj alergena rastlinska vrsta, raz\u0161irila po vsej Sloveniji. Povzro\u010da vrsto sekundarnih alergij, vendar ni bila narejena nobena \u0161tudija povezave med \u010dedalje ve\u010d alergijami pri otrocih in pojavom ambrozije. Vir: ARSO.<strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Zato se predlaga naslednje:<\/p>\n<ul>\n<li>Spremeniti oz. dopolniti zakonodajo, ki bi omogo\u010dala odstranitev invazivnih vrst, tako da je ob prijavi s strani ob\u010danov avtomatsko izdano opozorilo kr\u0161itelju in ob tretji ponovitvi v roku treh mesecev (vsaka ponovna prijava po enem mesecu), avtomatsko izdana kazen. Poleg akcij za \u010di\u0161\u010denje Slovenije je treba izpeljati tudi akcije za odstranitve invazivnih vrst. Pozvati je treba in\u0161pektorje, ravnatelje, ob\u010dane, naj bodo \u0161ole, vrtci, javni zavodi brez strupenih, alergenih ter invazivnih rastlin.<\/li>\n<li>Za vse invazivne \u017eivalske vrste se dovoli izvzem vsem ob\u010danom z lovom ali na druge humane na\u010dine (npr. lokostrelstvo, ribolov s posebnimi vabami) brez lovopusta in na varen na\u010din.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Strokovne analize o varstvu okolja med najve\u010djimi \u0161kodljivimi vplivi na okolje navajajo invazivne vrste in nujnost boja proti njim. Kako to izgleda v Sloveniji? Medtem ko ob\u010dasno uspe\u0161no izvedemo \u010di\u0161\u010denje odpadkov po Sloveniji, se dale\u010d nevarnej\u0161ih invazivnih in alergenih vrst prakti\u010dno \u0161e ne lotevamo, niti nismo z njimi seznanjeni. Najbolj ekolo\u0161ko razvite in ozave\u0161\u010dene dr\u017eave na svetu imajo zakonodajno urejena omenjena vpra\u0161anja na na\u010din, kot se predlaga, javno in zakonsko pozivajo ob\u010dane, naj npr. odstranijo dolo\u010deno invazivno ribo iz reke, ki se je nedavno pojavila po njeni izpustitvi v okolje od neodgovornega posameznika. Invazivne vrste so soodgovorne za 100-krat hitrej\u0161e izumiranje vrst v zadnjih 100 letih, v 50 letih pa se je \u0161tevilo \u017eivali (tako po osebkih kot po te\u017ei) zmanj\u0161alo za polovico, najbolj negativno pa invazivne vrste vplivajo na biodiverziteto. \u010ceprav invazivne vrste niso edini vzrok za omenjene spremembe, so pa pogosto omenjene kot najpomembnej\u0161e. Po poro\u010danju International Union for Conservation of Nature (IUCN) je polovica vseh rastlinskih endemi\u010dnih vrst v Evropi ogro\u017eenih oz. jim grozi izumrtje, med razlogi pa navajajo tudi vnos invazivnih rastlin. <a name=\"_Toc35793010\"><\/a><\/p>\n<p><strong>AD 2)<\/strong> Danes se v Sloveniji vse povsod na javnih povr\u0161inah razra\u0161\u010da vrsto mo\u010dno alergenih vrst, celo v okolici vrtcev in \u0161ol. \u0160e zlasti med mlaj\u0161imi otroki nara\u0161\u010da \u0161tevilo alergij. Zato se predlaga naslednje:<\/p>\n<ul>\n<li>Vse alergene rastline s seznama alergenih rastlin (<a href=\"https:\/\/www.nijz.si\/sl\/alergene-rastline\">NIJZ &#8211; alergene rastline<\/a>, <a href=\"https:\/\/www.ucb.com\/_up\/tuioa_com\/images\/PollenAllergy-DAmato-simplified-V2-070910_PP.pdf\" class=\"mtli_attachment mtli_pdf\">Pollen Allergy in Europe<\/a>) se odstranijo z javnih povr\u0161in (vzgojno izobra\u017eevalnih zavodov, ministrstev, ob\u010din \u2026): drevesa v roku 5 let, vse drugo v roku 2 let in nato stalno izvajati redno izlo\u010danje.<\/li>\n<li>Vse alergene rastline s seznama alergenih rastlin se odstranijo s povr\u0161in vrtcev in \u0161ol: drevesa v roku 2 let, druge rastline v roku 1 leta in nato stalno izvajati redno izlo\u010danje. Z alergenimi rastlinami, predvsem na ob\u010dutljivih podro\u010djih, kot so npr. vrtci ali \u0161ole, se dela velika \u0161kodo ljudem, zlasti otrokom. Primer alergenih rastlin, ki rastejo po \u0161olskih povr\u0161inah, je med najbolj o\u010ditnimi, kako okoljska ignoranca povzro\u010da trpljenje ljudi.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prof. dr. Matja\u017e Gams<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ta predlog iz Bele knjige o strokovnem varovanj okolja se ukvarja z alergenimi in invazivnimi rastlinami in \u017eivalmi. Dr. Matja\u017e Gams, dr\u017eavni svetnik Ljubljana, 9. 4. 2021 Gospod Alojz Kov\u0161ca predsednik Dr\u017eavnega sveta Zadeva:\u00a0 pobude za sprejem zakonskih podlag za uresni\u010ditev predlogov iz Bele knjige o strokovnem varovanju okolja Na podlagi 66. in 98. \u010dlena &hellip; <a href=\"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/2021\/04\/29\/51-predlog-za-boljse-okolje-invazivne-in-alergene-kmetijstvo\/\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">49. Predlog za bolj\u0161e okolje &#8211; invazivne in alergene, kmetijstvo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-384","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/384","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=384"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/384\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":399,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/384\/revisions\/399"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=384"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=384"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=384"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}