Glede na pripombe stroke, da je v novem Zakonu o vodi olaj\u0161ano zidanje na bregovih slovenskih voda, smo soglasno v na\u0161i komisiji predlagali veto, da se ponovno razmisli in po mo\u017enosti dopolni besedilo predloga zakona, ki ga je \u017ee sprejel Dr\u017eavni zbor.<\/p>\n
Moje osebno mnenje ostaja nespremenjeno: Glede recimo vrtcev, je smotrno dolo\u010dene stvari, recimo \u0161tevilo privatnih vrtcev, urejati na ob\u010dinskem nivoju. Ni pa sotrno dati pozidavo npr. Blejskega jezera ob\u010dini (z dodatnim nadzorom Direkcije, ki je odvisna od dr\u017eave), saj bo npr. kandidat za \u017eupana, ki bo zagovarjal pozidavo, dobil podporo zainteresiranega kapitala. Zato bo pozidanega precej ve\u010d kot po dosedanji zakonodaji. Pozidavo slovenskih bregov bi bilo potrebno zaostriti, ne pa olaj\u0161ati!<\/p>\n
V predstavitvi (kliknite sliko http:\/\/www.ds-rs.si\/node\/6184) sem izpostavil tudi ugotovitev, da smo razprodali \u017ee pol dru\u017einske srebrnine, tudi vodne vrtine, kmetijske povr\u0161ine, \u017eeleznice, letali\u0161\u010da, banke itd. Tuji kapital je sicer dobrodo\u0161el in le sami smo si krivi, \u010de se razprodajamo na na\u010din kolonije. Slovenija je zato \u017ee sedaj le pol suverena dr\u017eava. V 30 letih so to zapravili na\u0161i politiki zaradi naivnosti prebivalstva, ki so ga zavedli mediji v lasti velekapitala.<\/p>\n
Veto na \u017ealost ni uspel, zmanjkali so nam glasovi 3 kolegov, ki bi namesto PROTI vetu glasovali ZA veto.<\/p>\n
——————————————————————————–<\/p>\n
\u0160tevilka: 802-01-1\/2021\/10\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EPA 1634-VIII<\/p>\n
Ljubljana, 2. 4. 2021 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Predlog <\/u><\/p>\n
Dr\u017eavni svet Republike Slovenije je na 22. izredni seji 6. 4. 2021, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), EPA 1634-VIII, ki ga je Dr\u017eavni zbor sprejel na 67. izredni seji 30.\u00a03.\u00a02021, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. \u010dlena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, \u0161t. 33\/91-I, 42\/97, 66\/00, 24\/03, 69\/04, 68\/06, 47\/13 in 75\/16), sprejel<\/p>\n
Z A H T E V O,<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong>da Dr\u017eavni zbor Republike Slovenije ponovno odlo\u010da o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), EPA 1634-VIII.<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/u><\/em>Obrazlo\u017eitev<\/u><\/em>:<\/em><\/p>\n Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), EPA 1634-VIII (v nadaljevanju: zakon) je bil sprejet brez strokovne obravnave, ki bi omogo\u010dila tehten razmislek o klju\u010dnih posegih na podro\u010dju varstva voda in bi v javni razpravi zanje pridobila tudi \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno soglasje.<\/p>\n Zakon v 2. \u010dlenu (spremenjen 37. \u010dlen) dolo\u010da, da se na vodnem in priobalnem zemlji\u0161\u010du ter na obmo\u010dju presihajo\u010dih jezer med drugim dopu\u0161\u010da tudi gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvr\u0161\u010dajo med enostavne objekte, ter gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Pri tem Gradbeni zakon (Uradni list RS, \u0161t. 61\/17, 72\/17 \u2013 popr., 65\/20 in 15\/21 \u2013 ZDUOP) med objekte v javni rabi uvr\u0161\u010da gostinske, poslovne, upravne, trgovske, obredne stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet, stavbe za izvajanje komunikacij in druge nestanovanjske stavbe, \u010de so namenjene javni rabi in javne povr\u0161ine, kot so javne ceste, ulice, trgi, tr\u017enice, igri\u0161\u010da, parkiri\u0161\u010da, pokopali\u0161\u010da, parki, zelenice in rekreacijska povr\u0161ine.<\/p>\n S tem se je raz\u0161irila mo\u017enost posegov na vodna in priobalna zemlji\u0161\u010da ter na obmo\u010dja presihajo\u010dih jezer. Zakon namre\u010d odpira vrata mno\u017ei\u010dni gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem mo\u017eno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije Republike Slovenije za vode in mimo prostorskega na\u010drtovanja s podro\u010dja upravljanja voda. Posegi so bili doslej mogo\u010di le na stavbnih zemlji\u0161\u010dih znotraj naselij, sedaj pa jih je zakon raz\u0161iril tudi na vsa ostala naravna vodna zemlji\u0161\u010da celinskih voda in na priobalna obmo\u010dja, ki so v skladu z veljavno zakonodajo definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izbolj\u0161anje kakovosti okolja. To lahko privede do nepopravljive \u0161kode za pitno vodo, ekosisteme in zdravje ljudi po vsej Sloveniji in je v nasprotju z ustavnimi pravicami iz 70.a in 72. \u010dlena Ustave Republike Slovenije in dol\u017enostjo Slovenije, da ravna v skladu s 4. \u010dlenom Vodne direktive, \u0161e posebej 7. to\u010dko, ki jasno in nedvoumno izpostavlja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je poslab\u0161anje stanja podzemne ali povr\u0161inske vode dovoljeno. Storjeno mora biti vse, kar je mogo\u010de, da se ubla\u017eijo \u0161kodljivi vplivi na stanje vodnega telesa, razlogi za te spremembe pa morajo biti posebej navedeni in razlo\u017eeni v na\u010drtih upravljanja voda na vodnem obmo\u010dju Donave in vodnem obmo\u010dju Jadranskega morja, cilji pa vsakih 6 let ponovno pregledani. Razlogi za preoblikovanja ali spremembe so prevladujo\u010d javni interes in\/ali koristi, ki jih imajo nova preoblikovanja ali spremembe za zdravje ljudi, ohranjanje varnosti ljudi ali trajnostni razvoj. Te morajo biti\u00a0 ve\u010dje od koristi, ki jih ima doseganje ciljev za okolje in dru\u017ebo, ciljev, katerim so namenjena preoblikovanja in spremembe vodnega telesa, pa se zaradi razlogov, povezanih s tehni\u010dno izvedljivostjo ali nesorazmernimi stro\u0161ki, ne da dose\u010di na druge na\u010dine, ki so mnogo bolj\u0161a okoljska mo\u017enost. Gre za raz\u0161iritev mo\u017enosti gradnje, ki je bila do sedaj prepovedana. Nova ureditev predstavlja nevarnost poslab\u0161anja povr\u0161inskih voda po celotni Sloveniji. Ustavni pravici do zdravega \u017eivljenjskega okolja in pitne vode pa sta v kontekstu te spremembe povsem zapostavljeni.<\/p>\n Taka re\u0161itev dejansko izena\u010duje priobalna in vodna zemlji\u0161\u010da z drugimi vrstami zemlji\u0161\u010d, za katera je sicer treba pridobiti vodno soglasje, ter tako odpravlja posebno varovalno vlogo tovrstnih zemlji\u0161\u010d, da \u0161\u010ditijo povr\u0161inska vodna telesa s kopnega. Pri tem velja izpostaviti tudi dejstvo, da sprejete zakonske re\u0161itve, v povezavi s koristmi zlasti zasebnega kapitala v Sloveniji, lahko pomenijo tudi za\u010detek uveljavljanja prakse omejevanja splo\u0161ne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine. S tem, ko bi vodna in priobalna obmo\u010dja izgubila poseben status s svojo varovalno in ekosistemsko vlogo, saj gre za naravne habitate z visoko biodiverziteto, ki nam z vodnimi in obvodnimi ekosistemi zagotavljajo kakovostne, varne in zanesljive vodne vire, bi s posegi na ta obmo\u010dja ob\u010dutno pove\u010dali tveganja za onesna\u017eevanje povr\u0161inskih in z njimi povezanih podzemnih vodnih teles, ki so glavni viri na\u0161e pitne vode. Zaradi ve\u010djega vpliva na stanje voda in za prepotrebno za\u0161\u010dito zdravja ljudi bi na celotno dru\u017ebo prenesli tudi bremena vseh kasnej\u0161ih nujnih ekosistemskih ukrepov za ve\u010danje odpornosti dru\u017ebe na podro\u010dju tveganja za poplave in su\u0161e ter kakovostne oskrbe s pitno vodo.<\/p>\n Pristojna Komisija Dr\u017eavnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je sicer v okviru zakonodajnega postopka na 58. seji 22. 2. 2021 podprla predlog zakona ter v lu\u010di ve\u010dletnega podhranjenega financiranja vzdr\u017eevanja vodotokov \u0161e posebej podprla potencialno mo\u017enost financiranja tovrstnih dejavnosti tudi iz Sklada za vode, pri tem pa v \u010dasu obravnave ni bila seznanjena s spornimi zakonskimi re\u0161itvami.<\/p>\n Zaradi pri\u010dakovanih posledic podnebnih sprememb bi morali pove\u010dati odpornost dru\u017ebe na ekstremne dogodke s sprejemanjem previdnostnih ukrepov in tako obseg priobalnih zemlji\u0161\u010d kve\u010djemu ohranjati ali celo \u0161iriti, ne pa pove\u010devati mo\u017enosti gradnje objektov v bli\u017eini vodotokov in s tem \u0161e bolj ogro\u017eati okolje in pove\u010devati ranljivost dru\u017ebe na \u0161kodno delovanje voda.<\/p>\n Dr\u017eavni svet se tako pridru\u017euje oceni \u0161tevilnih strokovnih institucij in civilne dru\u017ebe, ki odlo\u010dno nasprotujejo zakonu, saj strokovno ni primerno utemeljen in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda ter ne upo\u0161teva veljavne nacionalne in evropske zakonodaje (Ustava Republike Slovenije (70.a \u010dlen in 72. \u010dlen), temeljne dolo\u010dbe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Aarhu\u0161ka konvencija (8. \u010dlen), Okvirna vodna direktiva in prenovljena Direktiva o pitni vodi), ki dolo\u010dajo pravni okvir za varovanje zdravja ljudi, narave in okolja pred \u0161kodljivimi u\u010dinki vsakr\u0161nega obremenjevanja voda. Poslab\u0161anje stanja vodnih in obvodnih habitatov \u017eivalskih in rastlinskih vrst zaradi raz\u0161irjenih mo\u017enosti za gradnjo objektov bo lahko negativno vplivalo na biotsko raznovrstnost. Raz\u0161irjene mo\u017enosti posegov na teh obmo\u010djih pomenijo pove\u010danje mo\u017enosti za kr\u0161enje 5., 6. in 10. \u010dlena ZON9 o skrbi in obveznosti vklju\u010devanja ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter prispevanju k njenemu ohranjanju, prav tako spremembe pomenijo ve\u010djo mo\u017enost za kr\u0161enje 19. \u010dlena Zakona o sladkovodnem ribi\u0161tvu. Mo\u017een pove\u010dan obseg gradenj na vodnih in priobalnih zemlji\u0161\u010dih pomeni tudi pove\u010dan in nesprejemljiv vpliv na zavarovana obmo\u010dja in zavarovane vrste ter njihove habitate. Poslab\u0161anje njihovega stanja bi pomenilo kr\u0161itev ciljev Habitatne direktive 11 (1. in 2. odstavek 2. \u010dlena), Uredbe o prosto\u017eive\u010djih \u017eivalskih vrstah 12 (1. \u010dlen) in Uredbe Natura 2000 obmo\u010djih (1. \u010dlen). Ob tem je vredno poudariti, da so v najslab\u0161em stanju obi\u010dajno prav vrste (ali njihovi habitati), ki so na spremembe \u017eivljenjskih prostorov \u0161e posebej ob\u010dutljive. Sprejete spremembe bi lahko privedle do kr\u0161enja ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v okviru Evropskega zelenega dogovora, ki dolo\u010da, da moramo za obnovo degradiranih ekosistemov na kopnem povrniti najmanj 25 tiso\u010d km rek EU v stanje pred njihovo regulacijo. Posegi na vodna zemlji\u0161\u010da in priobalna zemlji\u0161\u010da lahko vplivajo tudi na poslab\u0161evanje stanja podzemnih voda, ki so v Sloveniji najpomembnej\u0161i vir pitne vode, kar nasprotuje 72. \u010dlenu Ustave Republike Slovenije, ki dolo\u010da, da je naloga dr\u017eave, da skrbi za zdravo \u017eivljenjsko okolje, ter 70.a \u010dlenom Ustave, ki zagotavlja pitno vodo za vse.<\/p>\n Na podlagi navedenega Dr\u017eavni svet predlaga, da poslanke in poslanci Dr\u017eavnega zbora ponovno pretehtajo zakon in ga zavrnejo.<\/p>\n * * *<\/p>\n Za poro\u010devalca je bil dolo\u010den dr\u017eavni svetnik dr. Matja\u017e Gams.<\/p>\n * * *<\/p>\n Predlog zahteve je pripravljen na podlagi Predloga odlo\u017eilnega veta Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Glede na pripombe stroke, da je v novem Zakonu o vodi olaj\u0161ano zidanje na bregovih slovenskih voda, smo soglasno v na\u0161i komisiji predlagali veto, da se ponovno razmisli in po mo\u017enosti dopolni besedilo predloga zakona, ki ga je \u017ee sprejel Dr\u017eavni zbor. Moje osebno mnenje ostaja nespremenjeno: Glede recimo vrtcev, je smotrno dolo\u010dene stvari, recimo … Continue reading 48. Pobuda za bolj\u0161e varovanje voda – poskus veta<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-375","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/375","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=375"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/375\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":376,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/375\/revisions\/376"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=375"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=375"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=375"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}