{"id":373,"date":"2021-04-09T15:37:02","date_gmt":"2021-04-09T15:37:02","guid":{"rendered":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/?p=373"},"modified":"2021-04-09T15:37:02","modified_gmt":"2021-04-09T15:37:02","slug":"47-proti-diskriminaciji-raziskovalk-in-asistentk-mnenje-zagovornika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/2021\/04\/09\/47-proti-diskriminaciji-raziskovalk-in-asistentk-mnenje-zagovornika\/","title":{"rendered":"47. Proti diskriminaciji raziskovalk in asistentk, mnenje zagovornika"},"content":{"rendered":"<table width=\"100%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td><strong>Zagovornik enakosti je potrdil, da je pobuda M. Gamsa za ureditev statusa raziskovalk in asistentk nujna, ker gre za dejansko diskriminacijo in naslovil dopis na pristojno ministrstvo.<br \/>\n<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>\u0160tevilka:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 0709-20\/2021\/1<\/p>\n<p>Datum:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 30. 3. 2021<\/p>\n<p><strong>Zadeva: Priporo\u010dilo Zagovornika na\u010dela enakosti glede <\/strong><strong>pravnega varstva delavk, ki so pred kratkim rodile in delajo za dolo\u010den \u010das<\/strong><\/p>\n<p>Spo\u0161tovani,<\/p>\n<p>Zagovornik na\u010dela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) je seznanjen, da je Dr\u017eavni svet (v nadaljevanju: DS) 24. 2. 2021 podprl pobudo dr\u017eavnega svetnika dr. Matja\u017ea Gamsa, naj se prou\u010di mo\u017enost vzpostavitve zakonskih podlag, ki bodo zagotovile varno zaposlitev za vse delavke, ki so pred nedavnim rodile oziroma so na porodni\u0161kem dopustu, delo pa vsaj eno leto opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das. DS je Ministrstvu za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti (v nadaljevanju: MDDSZ) ter Ministrstvu za javno upravo predlagal, da pobudo prou\u010dita.<\/p>\n<p>Zagovornik je pobudo preu\u010dil z vidika svojih pristojnosti, ki jih dolo\u010da 21. \u010dlen Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), predvsem z vidika polo\u017eaja \u017eensk z izku\u0161njo star\u0161evstva ter tistih, ki ga na\u010drtujejo. Zagovornik podpira prizadevanja za u\u010dinkovitej\u0161e spo\u0161tovanje, varovanje in spodbujanje u\u010dinkovitega u\u017eivanja pravic zaposlenih \u017eensk, ki na\u010drtujejo materinstvo, in mater, zlasti tistih, ki so zaposlene za dolo\u010den \u010das, pa tudi zaposlenih mo\u0161kih, ki koristijo star\u0161evski dopust.<\/p>\n<p><strong>Zagovornik ob tem MDDSZ<\/strong><strong> priporo\u010da:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>naj sprejme <\/strong><strong>pravne in druge ukrepe za okrepitev pravnega varstva \u017ertev diskriminacije zaradi spola in drugih oblik diskriminacije \u017eensk in mo\u0161kih v delovnih razmerjih in v zvezi z delom ter pri prepre\u010devanju povra\u010dilnih ukrepov;<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>naj prou\u010di tudi druge mo\u017ene <\/strong><strong>re\u0161itve za bolj varne in kontinuirane zaposlitve, tudi mo\u017enosti omejitev zaposlovanja za dolo\u010den \u010das (npr. glede na velikost delodajalca, najve\u010dje \u010dasovno obdobje zaposlitve za dolo\u010den \u010das, obdav\u010denje nadpovpre\u010dnih stopenj zaposlovanja za dolo\u010den \u010das, delitev star\u0161evskih obveznosti)<\/strong><strong>.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong>Zagovornik zapro\u0161a MDDSZ za pisni odziv v roku 20 dni od prejema priporo\u010dila.<\/p>\n<p>S spo\u0161tovanjem,<\/p>\n<p>Miha Lobnik<\/p>\n<p>ZAGOVORNIK NA\u010cELA ENAKOSTI<\/p>\n<p>Poslano:<\/p>\n<p>&#8211; naslovniku (po e-po\u0161ti),<\/p>\n<p>&#8211; zbirka dok. gradiva.<\/p>\n<p>V vednost:<\/p>\n<p>&#8211; dr. Matja\u017e Gams, <a href=\"mailto:matjaz.gams@ds-rs.si\">matjaz.gams@ds-rs.si<\/a><\/p>\n<p>&#8211; Dr\u017eavni svet, <a href=\"mailto:gp@ds-rs.si\">gp@ds-rs.si<\/a><\/p>\n<p>&#8211; Ministrstvo za javno upravo, <a href=\"mailto:mju@gov.si\">mju@gov.si<\/a><\/p>\n<p>&#8211; Varuh \u010dlovekovih pravic RS, <a href=\"mailto:info@varuh-rs.si\">info@varuh-rs.si<\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>UTEMELJITEV STROKOVNE SLU\u017dBE ZAGOVORNIKA \u0161t. <\/strong><strong>0709-20\/2021\/1<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>1.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zagovornik MDDSZ<\/strong><strong> priporo\u010da, naj sprejme <\/strong><strong>pravne in druge ukrepe za okrepitev pravnega varstva \u017ertev diskriminacije zaradi spola in drugih oblik diskriminacije \u017eensk in mo\u0161kih v delovnih razmerjih in v zvezi z delom ter pri prepre\u010devanju povra\u010dilnih ukrepov<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zagovornik <strong>podpira prizadevanja za u\u010dinkovitej\u0161e spo\u0161tovanje, varovanje in spodbujanje u\u010dinkovitega u\u017eivanja pravic zaposlenih \u017eensk<\/strong>, ki na\u010drtujejo materinstvo in mater, zlasti tistih, ki so zaposlene za dolo\u010den \u010das. Zaradi \u010dasovno manj varne zaposlitve sicer niso diskriminirane same po sebi, saj slab\u0161i polo\u017eaj glede trajanja pogodbe o zaposlitvi izhaja \u017ee iz \u00a0samega zaposlitvenega statusa. Vendar pa so zaradi tega hkrati dodatno ranljive za diskriminacijo zaradi spola, nose\u010dnosti in star\u0161evstva pri delu (npr. ocenjevanje, nagrajevanje, napredovanje) in v zvezi z delom (npr. vpra\u0161anja usklajevanja poklicnega in dru\u017einskega \u017eivljenja, pokojninska vrzel) ter pri zaposlovanju (npr. pri (ne)podalj\u0161evanju oz. sklepanju novih pogodb o zaposlitvi), kot to sicer velja za zaposlene \u017eenske. Pred tako diskriminacijo so lahko \u017eenske v rodni dobi (kar je specifi\u010dno vezano na dolo\u010deno starostno skupino \u017eensk) ogro\u017eene ne le, \u010de so zanosile in rodile, ampak tudi zaradi zmotne percepcije delodajalcev o tem, da bi utegnile na\u010drtovati star\u0161evstvo in zanositi ter roditi, \u010deprav tega morda ne na\u010drtujejo (in jih zato posamezni delodajalci ne zaposlujejo, na delovnem mestu ne napredujejo ipd.). Pred diskriminacijo zaradi spola, nose\u010dnosti in star\u0161evstva niso ogro\u017eene le \u017eenske, zaposlene za dolo\u010den \u010das, ampak tudi \u017eenske zaposlene za nedolo\u010den \u010das. Zaradi star\u0161evstva so lahko potencialno diskriminirani tudi mo\u0161ki, zlasti v zvezi s kori\u0161\u010denjem star\u0161evskega dopusta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Veljavna zakonodaja, tako Ustava, obvezujo\u010de dolo\u010dbe mednarodnega prava in prava EU kot ZVarD in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) \u017ee vsebujejo jasno in nedvoumno prepoved diskriminacije zaradi spola, nose\u010dnosti in star\u0161evstva pri zaposlovanju in delu. Ta se nana\u0161a tudi na situacije, ko po izteku pogodbe o zaposlitvi ne pride do novega postopka zaposlovanja (oz. podalj\u0161evanja delovnega razmerja z aneksom).\u00a0 V tak\u0161nem polo\u017eaju je mo\u017eno dokazovati, da pogodbe delodajalec ni podalj\u0161al zaradi nose\u010dnosti ali star\u0161evstva (ali ka\u0161ne druge osebne okoli\u0161\u010dine), \u010deprav je to precej te\u017eko breme &#8211; dokazno breme je deljeno, ne v celoti obrnjeno, poleg tega so po ZDR-1 za uveljavljanje sodnega varstva predpisani zelo kratki, zgolj 30-dnevni prekluzivni roki. Diskriminacija \u017eensk oziroma<strong> delavk, ki so pred kratkim rodile in delajo za dolo\u010den \u010das<\/strong>, zato ni sistemska v tem smislu, da bi jo zakonodaja dopu\u0161\u010dala ali celo terjala, vendar ostaja zelo aktualno vpra\u0161anje njenega uveljavljanja v primerih kr\u0161itev, ki so lahko mno\u017ei\u010dne.<\/p>\n<p>V letu 2020 je prvi\u010d s Upravno sodi\u0161\u010de s sodbo v celoti potrdilo stali\u0161\u010du oziroma izdani odlo\u010dbi Zagovornika o diskriminaciji v primeru konkretnega podjetja, ki je ugotovil, da obra\u010dunavanje poslovne uspe\u0161nosti ali bo\u017ei\u010dnic glede na prisotnost delavca na delovnem mestu pomeni posredno diskriminacijo zaradi spola, star\u0161evstva in zdravstvenega stanja.<\/p>\n<p>\u0160tevilo zaznanih in naslovljenih (sankcioniranih) primerov diskriminacije \u017eensk zaradi nose\u010dnosti in materinstva je torej skromno. Stanje terja dodatne ukrepe, tudi zato, da se okrepi zaupanje \u017ertev diskriminacije v sposobnost organov nadzora, da jih bodo sposobni za\u0161\u010dititi. Zagovornik je z namenom osve\u0161\u010danja v letu 2019 mdr. okrepil svoja prizadevanja za varstvo pred diskriminacijo zaradi nose\u010dnosti in star\u0161evstva z udele\u017ebo na nekaterih javnih dogodkih (npr. sejemska prireditev Otro\u0161ki bazar) in izdal posebno tematsko zlo\u017eenko Recimo ne diskriminaciji nose\u010dnic in star\u0161ev na delovnem mestu<a href=\"#_ftn1\" name=\"_ftnref1\">[1]<\/a>. Prepre\u010devanje in odpravljanje diskriminacije ter zagotavljanje enakega obravnavanja in enakih mo\u017enosti vseh ni le pristojnost Zagovornika in nadzornih organov, ampak je skupna dru\u017ebena naloga. Le ob sodelovanju smo pri tem lahko uspe\u0161ni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glede na navedeno Zagovornik ponavlja svoje priporo\u010dilo \u0161t. 4, dano ob pripravi osnutka predloga Resolucije o nacionalnem programu za enake mo\u017enosti \u017eensk in mo\u0161kih 2021-2030 v priporo\u010dilu \u0161t. 0709-19\/2021\/1, ko je MDDSZ priporo\u010dil, naj v navedenem strate\u0161kem aktu predvidi pravne in druge politi\u010dne ukrepe za okrepitev pravnega varstva \u017ertev diskriminacije zaradi spola in drugih oblik diskriminacije \u017eensk in mo\u0161kih, zlasti zaradi nadlegovanja v delovnih razmerjih in v zvezi z delom ter pri prepre\u010devanju povra\u010dilnih ukrepov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Brez spo\u0161tovanja pravice do enakega obravnavanja in njenega varstva ne more biti <em>u\u010dinkovito<\/em> nobeno spodbujanje in promocija enakosti spolov. Brez temelja v za\u0161\u010diti so tudi vse nadgradnje s politikami enakih mo\u017enosti in sprejemanjem razli\u010dnih spodbud (tudi najbolj daljnose\u017enih, npr. pozitivnih ukrepov) obsojene na neuspeh. Toliko bolj, \u010de in kolikor se politike zares ne lotevajo vzrokov (in samega izklju\u010devanja), ampak le posledic ali celo zgolj videza problema. Oba tipa politik morata iti z roko v roki in ne ena mimo druge.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Treba je izbolj\u0161ati u\u010dinkovitost nadzornih mehanizmov za uveljavljanje kr\u0161itev prepovedi diskriminacije, tako da bo verjetnost, da bo kr\u0161itelj odgovarjal za kr\u0161itev (in da bodo posledice odvra\u010dalne zanj in za druge) znatna. To je treba zagotoviti tako pri posameznih dele\u017enikih, mdr. s krepitvijo kompetenc, razvojem institucij in z zagotavljanjem potrebnih in zadostnih virov (in\u0161pekcije, podporne strukture, kot so sindikati in nevladne organizacije), kot tudi s krepitvijo medsebojnega sodelovanja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Hkrati velja opozoriti tudi na obveznosti spo\u0161tovati prepoved diskriminacije. To je tako v primeru organov javne uprava kot v primeru visokega \u0161olstva in znanosti lahko specifi\u010dno vpra\u0161anje, saj je pomemben del tega v sferi javnih subjektov, ki jih neposredno zavezujejo tudi ustava in mednarodno pravo. Ustavne in prevzete mednarodne obveznosti nedvoumno terjajo <strong>dejavno spo\u0161tovanje in varstvo vseh \u010dlovekovih pravic in s tem tudi prepovedi diskriminacije<\/strong>. Enako velja za obveznosti iz primarnega<a href=\"#_ftn2\" name=\"_ftnref2\"><sup>[2]<\/sup><\/a> in sekundarnega prava EU. Odprava diskriminacije je samostojna obveznost vseh organov oblasti oz. javnopravnih subjektov ter nosilcev javnih pooblastil. Ti so dol\u017eni sami, brez kakr\u0161nihkoli varstvenih zahtevkov, zagotoviti odpravo vsake sistemske diskriminacije. Prizadeti v to dr\u017eave nikakor niso dol\u017eni \u0161ele prisiliti, npr. z uporabo pravnih poti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>2.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Zagovornik MDDSZ<\/strong><strong> priporo\u010da,<\/strong><strong> naj prou\u010di tudi druge mo\u017ene <\/strong><strong>re\u0161itve za bolj varne in kontinuirane zaposlitve, tudi mo\u017enosti omejitev zaposlovanja za dolo\u010den \u010das (npr. glede na velikost delodajalca, najve\u010dje \u010dasovno obdobje zaposlitve za dolo\u010den \u010das, obdav\u010denje nadpovpre\u010dnih stopenj zaposlovanja za dolo\u010den \u010das, delitev star\u0161evskih obveznosti)<\/strong><strong>.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Iz navedene pobude DS izhaja, da poleg namena dodatno za\u0161\u010dititi dolo\u010deno skupino \u017eensk pred diskriminacijo zasleduje tudi druge \u0161ir\u0161e cilje. Ti so tudi pove\u010devanje varstva zaposlitve, spodbuditi, da bi \u017eenske rojevale otroke v mlaj\u0161ih letih, cilj je tudi dvigniti nataliteto in s tem re\u0161iti problem pomanjkanja kakovostne delovne sile\u00a0 oz. dose\u010di bolj vzdr\u017een trg dela. V \u0161ir\u0161em smislu gre za cilj izbolj\u0161ati stopnjo kakovosti \u017eivljenja mladih z vidika zagotavljanja pogojev za materinstvo, varnosti otrok in dru\u017eine. Ne glede na soobstoj ve\u010d ciljev se Zagovornik glede na svoje pristojnosti omejuje zlasti na vpra\u0161anje dodatne za\u0161\u010dite pred diskriminacijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na pobudo je mogo\u010de gledati tudi kot na idejo o posebnem varstvu posebej ranljive skupine ljudi. Pobuda si prizadeva za dodatno za\u0161\u010dito znatnega \u0161tevila teh ljudi, to je \u017eensk. \u017de pobuda izpostavlja, da je bilo po podatkih Statisti\u010dnega urada Republike Slovenije v letu 2019 za dolo\u010den \u010das zaposlenih 9,5 % delovno aktivnih \u017eensk oz. 41.000 \u017eensk, od tega v starostnem razredu 15\u201324 let 6.000 \u017eensk, v starostnem razredu 25\u201334 let 19.000 \u017eensk, v starostnem razredu 35\u201344 let pa 10.000 \u017eensk. Pobuda kot posebno problemati\u010den izpostavlja polo\u017eaj \u017eensk v visokem \u0161olstvu in znanosti, kjer so pogoste zaposlitve za dolo\u010den \u010das v skupnem obdobju 5 do 10 let;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kot je bilo \u017ee izpostavljeno zgoraj, so pred diskriminacijo zaradi star\u0161evstva lahko (\u010deprav v manj\u0161i meri) ogro\u017eeni tudi mo\u0161ki oziroma o\u010detje. Zato Zagovornik predlaga, da se z namenom ve\u010djega varstva oseb v polo\u017eajih zaposlitve za dolo\u010den \u010das pred diskriminacijo zaradi star\u0161evstva na\u010drtuje tudi spolno nevtralne ukrepe, usmerjene v sam re\u017eim zaposlitev za dolo\u010den \u010das. Kot primer tak\u0161nih ukrepov (kombiniranih \u0161e z drugimi) Zagovornik izpostavlja reforme na Portugalskem.<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref1\" name=\"_ftn1\">[1]<\/a> Dostopno tudi na spletu na <a href=\"http:\/\/www.zagovornik.si\/wp-content\/uploads\/2020\/09\/zgibanka-nosecnost-4_kon%C4%8Dna.pdf\" class=\"mtli_attachment mtli_pdf\">http:\/\/www.zagovornik.si\/wp-content\/uploads\/2020\/09\/zgibanka-nosecnost-4_kon%C4%8Dna.pdf<\/a>.<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref2\" name=\"_ftn2\">[2]<\/a> Na\u010delo zvestobe oziroma lojalnega sodelovanja iz 4. \u010dlena PEU.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zagovornik enakosti je potrdil, da je pobuda M. Gamsa za ureditev statusa raziskovalk in asistentk nujna, ker gre za dejansko diskriminacijo in naslovil dopis na pristojno ministrstvo. \u0160tevilka:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 0709-20\/2021\/1 Datum:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 30. 3. 2021 Zadeva: Priporo\u010dilo Zagovornika na\u010dela enakosti glede pravnega varstva delavk, ki so pred kratkim rodile in delajo za dolo\u010den \u010das Spo\u0161tovani, Zagovornik na\u010dela &hellip; <a href=\"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/2021\/04\/09\/47-proti-diskriminaciji-raziskovalk-in-asistentk-mnenje-zagovornika\/\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">47. Proti diskriminaciji raziskovalk in asistentk, mnenje zagovornika<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-373","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/373","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=373"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/373\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":374,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/373\/revisions\/374"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=373"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=373"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=373"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}