Pozdravljeni<\/p>\n
Na prvi predlog o OBVEZNEM UPOKOJEVANJU, ko so izpolnjeni pogoji za upokojitev, sva s kolegico Branko vlo\u017eila predlog, da se to umakne in je bilo v DS sprejeto, v nadaljnjih neuradnih pogovorih smo dosegli umik OBVEZNEGA upokojevanja, medtem ko je mo\u017enost upokojevanja s stani vodje sprejeta, a \u0161e stvar protestov predvsem sindikata. Brez na\u0161ega posredovanja bi bila sprejeta varianta obveznega upokojevanja.<\/p>\n
Lep pozdrav
\nprof. dr. Matja\u017e Gams<\/p>\n
———————————–<\/p>\n
\u0160tevilka: 102-01-4\/2020\/3
\nLjubljana, 9. 12. 2020
\nVlada Republike Slovenije<\/p>\n
Zadeva: Pobuda dr\u017eavnih svetnikov dr. Matja\u017ea Gamsa in dr. Branke Kaleni\u0107 Ram\u0161ak za izlo\u010ditev dolo\u010dbe, ki se nana\u0161a na prenehanje delovnega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe, iz t. i. sedmega protikoronskega paketa zakonodajnih ukrepov (PKP7), ki je v pripravi<\/p>\n
V prilogi vam po\u0161iljamo Pobudo dr\u017eavnega svetnika dr. Matja\u017ea Gamsa in
\ndr\u017eavne svetnice dr. Branke Kaleni\u0107 Ram\u0161ak za izlo\u010ditev dolo\u010dbe, ki se nana\u0161a na prenehanje delovnega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe, iz t. i. sedmega protikoronskega paketa zakonodajnih ukrepov (PKP7), ki je v pripravi in ki jo je Dr\u017eavni svet Republike Slovenije obravnaval na 35. seji 9. 12. 2020 in jo podprl.<\/p>\n
Dr\u017eavni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo prou\u010di in v skladu s \u010detrtim odstavkom 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni list RS, \u0161t. 70\/08, 73\/09, 101\/10, 6\/14, 26\/15, 55\/20 in 123\/20) nanjo v roku 30 dni odgovori.<\/p>\n
Alojz Kov\u0161ca
\npredsednik<\/p>\n
—————
\n\u0160tevilka: 102-01-4\/2020\/3
\nLjubljana, 9. 12. 2020<\/p>\n
Dr\u017eavni svet Republike Slovenije je na 35. seji 9. 12. 2020, v skladu z 98. \u010dlenom Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni list RS, \u0161t. 70\/08, 73\/09, 101\/10, 6\/14, 26\/15, 55\/20 in 123\/20), obravnaval pobudo dr\u017eavnih svetnikov dr. Matja\u017ea Gamsa in
\ndr. Branke Kaleni\u0107 Ram\u0161ak za izlo\u010ditev dolo\u010dbe, ki se nana\u0161a na prenehanje delovnega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe, iz t. i. sedmega protikoronskega paketa zakonodajnih ukrepov (PKP7), ki je v pripravi, ter na podlagi prvega odstavka 56. \u010dlena Zakona o Dr\u017eavnem svetu (Uradni list RS, \u0161t. 100\/05 – uradno pre\u010di\u0161\u010deno besedilo, 95\/05 \u2013 odl. US, 21\/12 \u2013 ZFDO-F in 81\/18 \u2013 odl. US) sprejel naslednji
\nS K L E P:<\/p>\n
Dr\u017eavni svet Republike Slovenije podpira pobudo dr. Matja\u017ea Gamsa in dr. Branke Kaleni\u0107 Ram\u0161ak in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo prou\u010di in nanjo odgovori.<\/p>\n
Pobuda dr. Matja\u017ea Gamsa in dr. Branke Kaleni\u0107 Ram\u0161ak se glasi:<\/p>\n
Vlada Republike Slovenije naj v predviden, t. i. sedmi protikoronski paket zakonodajnih ukrepov (PKP7), ne vklju\u010di dolo\u010dbe, ki se nana\u0161a na prenehanje delovnega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe.<\/p>\n
Obrazlo\u017eitev:<\/p>\n
Sedmi protikoronski paket zakonodajnih ukrepov naj bi po dolo\u010denih informacijah, ki so pri\u0161le v javnost, vseboval tudi dolo\u010dbo, ki se nana\u0161a na prenehanje delovnega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe. Samo v primeru zagotavljanja nemotenega delovnega procesa naj bi se delodajalec in zaposleni lahko dogovorila za najve\u010d eno leto podalj\u0161anja.<\/p>\n
Da je tak\u0161no urejanje nerazumljivo, med drugim potrjuje dejstvo, da je bila komaj pred enim letom, natan\u010dneje 29. 11. 2019, v Dr\u017eavnem zboru sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G), ki jo je Ministrstvo za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti pripravilo s ciljem izbolj\u0161ati polo\u017eaj bodo\u010dih upokojencev. Tako je s 1. 1. 2020 za\u010dela veljati tudi prilagojena ureditev mo\u017enosti kombiniranja statusa aktivnosti s statusom upokojenca. Spremenila se je ureditev prejemanja dela pokojnine ob hkratnem podalj\u0161evanju aktivnosti v polnem obsegu. S to spremembo se stimulira delo po 65. letu. Tak\u0161en pristop je skladen s splo\u0161no zastopanim stali\u0161\u010dem v EU, da je pri reformi upokojevanja treba stremeti k zvi\u0161anju starostne meje.<\/p>\n
Dolo\u010dba, ki naj bi jo vseboval sedmi protikoronski paket zakonodajnih ukrepov, pa naj bi po drugi strani \u0161la v nasprotno smer. Na podlagi v javnosti znanih informacij naj bi se morali vsi zaposleni, stari najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe, upokojiti. Nikakor ne gre oporekati dejstvu, da je v dolo\u010denih poklicih, zlasti kadar gre za fizi\u010dno delo, neprimerno podalj\u0161evati trajanje zaposlitve v kasnej\u0161o dobo, enako velja tudi v primerih, ko posameznik zaradi bolezni ni ve\u010d zmo\u017een nadaljevati svojega dela. Po drugi strani pa je tak\u0161no \u00bbprisilno\u00ab upokojevanje za mnogo poklicev, zlasti intelektualnih, nesmiselno. Tako mora obstajati mo\u017enost, da se posamezniki, glede na naravo poklica in svoje psihofizi\u010dne zmo\u017enosti tudi ob dopolnitvi starosti 65 let in 40 let pokojninske dobe, lahko odlo\u010dijo podalj\u0161ati trajanje svoje zaposlitve.<\/p>\n
Tak\u0161na dolo\u010dba bi imela na splo\u0161no, zlasti pa na podro\u010dju visokega \u0161olstva, znanosti in raziskovanja izjemno \u0161kodljive posledice, na kar je mogo\u010de sklepati tudi na osnovi analiz in izku\u0161enj iz preteklosti. Primerljivo dolo\u010dbo je v preteklosti namre\u010d \u017ee vseboval Zakon o uravnote\u017eenju javnih financ (ZUJF) v 188. in 246. \u010dlenu. In prav na podlagi navedenih dolo\u010db je pri\u0161lo do mno\u017ei\u010dnega upokojevanja. Tak\u0161na zakonska ureditev je, skupaj z drugimi ukrepi, prinesla enega izmed najve\u010djih padcev gospodarstva v Evropi in imela za posledico enega izmed najbolj dolgotrajnih okrevanj. Slika 1 prikazuje, kako se je kriza, ki se je za\u010dela v ZDA, negativno odrazila v Evropi zaradi napa\u010dnih ekonomskih ukrepov, t. j. zaradi \u00bbzategovanja pasu\u00ab. ZDA, ki je po drugi strani izbrala stimulativno okrevanje s t. i. \u00bbhelikopterskim denarjem\u00ab, je dosegla bistveno bolj\u0161e rezultate. \u0160ele po nekaj letih in skoraj deflatornem stanju v evropskem gospodarstvu so evropski voditelji uvideli posledice tovrstnih ukrepov. Na sre\u010do se je v koronski krizi evropska ekonomska politika spremenila in upo\u0161tevala izku\u0161nje iz prej\u0161nje finan\u010dne krize.<\/p>\n
Slika 1: Primerjava med evropsko in severnoameri\u0161ko rastjo BNP per capita.<\/p>\n
Slika 2: Primerjava med rastjo BNP Slovenije in Evrope.<\/p>\n
Posledice \u0161e huj\u0161ega zategovanja pasu, zlasti z ZUJF-om, so prikazane na Sliki 2. Slovenija ima s hitro razprodajo dr\u017eavnega premo\u017eenja in zaostankom za povpre\u010djem EU naravno tendenco rasti zaradi sposobnosti in prizadevnosti prebivalcev, zato so tovrstni zaostanki v prej\u0161nji krizi izkaz nerazumljivih strategij v upravljanju dr\u017eave. Zategovanje pasu, ki je bilo v Sloveniji \u0161e ve\u010dje kot drugod v Evropi, je predvsem z ZUJF-om povzro\u010dilo \u0161e ve\u010dji padec. Pregovora \u00bbtoliko var\u010dujem, da je \u017ee predrago\u00ab ali \u00bbvar\u010dujem, pa naj stane, kolikor ho\u010de\u00ab nam sporo\u010data stari ljudski modrosti.<\/p>\n
Na podro\u010dju visokega \u0161olstva, znanosti in raziskovanja so z uveljavitvijo ZUJF-a prenehale pogodbe o zaposlitvi \u0161tevilnim znanstvenikom, raziskovalcem, visoko\u0161olskim u\u010diteljem in drugim, ki so bili, kljub dopolnjenim letom starosti za upokojitev, na svojih podro\u010djih \u0161e zelo uspe\u0161ni doma in v tujini ali celo lahko na samem vrhuncu svoje ustvarjalnosti. Treba se je zavedati, da se delo zaposlenih v intelektualnih poklicih z leti delovnih izku\u0161enj nadgrajuje, stkejo se mednarodna sodelovanja in pomembna poznanstva, kar vse doprinese h kakovosti dela. Poleg tega ti posamezniki v okviru svojega dela sprejemajo dolo\u010dene obveznosti v raziskovalnem ali pedago\u0161kem procesu, od katerih ne morejo odstopiti v hipu ter jih \u010dez no\u010d prepustiti svojim naslednikom. Ker je na tem podro\u010dju konkurenca globalna, tudi ni mogo\u010de potvarjati rezultatov v primerih, ko zaradi starosti posameznikom sposobnosti upadejo, saj so rezultati delovanja v znanosti in visokem \u0161olstvu enostavno preverljivi po kakovosti.<\/p>\n
Omejitev na 65 let je nesporno gospodarsko in socialno \u0161kodljiva. V drugih dr\u017eavah v Evropi in svetu se starostna meja za upokojevanje zvi\u0161uje, saj se z evropsko rodnostjo 1,5 namesto 2,1 \u010dedalje bolj pozna primanjkljaj delovne sile in je razmerje med mladimi in starej\u0161imi \u010dedalje slab\u0161e. Poleg tega se tako kot \u017eivljenjska doba podalj\u0161uje tudi delovna doba in marsikdo je tudi v zrelih letih sposoben zlasti intelektualno delati in doprinesti k izbolj\u0161anju razmerja med delovno aktivno in upokojeno populacijo. Ob tem je treba poudariti, da je v Sloveniji aktivno delovno obdobje med najslab\u0161imi v Evropi \u2013 zaposlujemo se prepozno, upokojujemo pa prezgodaj. Nenazadnje je treba izpostaviti tudi izra\u010dune strokovnjakov, da vsako leto podalj\u0161evanja dela nad 65 let doprinese nekaj 10 % dodatnega u\u010dinka v BDP Slovenije, zato so trenutni dodatki za delovno aktivne nad 65 let od 20 do 40 %. \u0160e ve\u010d, ekonomski izra\u010dun poka\u017ee pozitiven u\u010dinek celo pri 50 % dodatka, \u010de se delo opravlja kakovostno.<\/p>\n
Zato \u010dudi \u0161kodljiv morebitni predlog v PKP7, pri \u010demer pa si je ekonomska stroka enotna \u2013 sposobne posameznike se spla\u010da nagraditi z od 20 % do 40 % dodatka, da se po 65. letu ne upokojijo. Prav tako se zdi povsem nerazumno, da se zakonodaja, ki ureja tako pomembno podro\u010dje, kot je \u010das upokojevanja posameznika, spreminja vsakih 12 mesecev. Vsekakor tak\u0161no zakonodajno dolo\u010dilo ne sodi med hvalevredne protikoronske ukrepe, ki so prebivalcem Slovenije do zdaj bistveno pomagali premagovati hude \u010dase pandemije.<\/p>\n
Poglejmo si primer za zaposlene v javnem sektorju, recimo primer raziskovalca ali profesorja:
\na) delavec s pogoji za upokojitev nadaljuje z uspe\u0161nim delovanjem, torej \u00bbstane\u00ab dr\u017eavo ob najvi\u0161jem nazivu neto 3.000 evrov mese\u010dno (pri \u010demer pomemben del sredstev pridobi na trgu ter s pla\u010devanjem davka prispeva v prora\u010dun) in
\nb) delavec se upokoji. V tem primeru (b) je treba nameniti sredstva za pokojnino, recimo 2.000 evrov, torej je razlika 1.000 evrov. Ker pa se na njegovo mesto zaposli mlaj\u0161i sodelavec z ni\u017ejo pla\u010do, je treba zanjo nameniti 1.500 evrov. \u017de tu gre razlika v negativno smer. Torej je skupna ekonomska razlika med (a) in (b) v korist odlo\u010ditvi, da se starej\u0161i delavci, \u010de le zmorejo primerno opravljati svoje delo, ne upokojijo pri starosti 65 let.<\/p>\n
Naslednja komponenta je, dolgoro\u010dno gledano, \u0161e pomembnej\u0161a: ker je \u0161tevilo otrok letno v Sloveniji premajhno za 10.000, je posledi\u010dno delovne sile bistveno premalo, zato druga\u010de, kot z uvozom delovne sile, ne gre. Te pa je premalo, \u0161e posebej na podro\u010dju visoko izobra\u017eenih strokovnjakov; \u0161e ve\u010d, tudi doma\u010di izobra\u017eenci pogosto svojo prihodnost poi\u0161\u010dejo v tujini, tako da na \u0161tevilnih podro\u010djih strokovnjakov z ustrezno izobrazbo v sodobni slovenski dru\u017ebi odlo\u010dno primanjkuje.<\/p>\n
Ker zakonsko \u00bbprisilno\u00ab upokojevanje prina\u0161a naslednje poglavitne negativne posledice:
\n– je ekonomsko \u0161kodljivo,
\n– je \u0161kodljivo za gospodarstvo,
\n– je socialno \u0161kodljivo,
\nse na Vlado Republike Slovenije naslavlja pobuda, da se v predlog sedmega protikoronskega paketa zakonodajnih ukrepov (PKP7) ne vklju\u010di dolo\u010dbe, ki bi se nana\u0161ala na prenehanje delovnega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe.<\/p>\n
* * *<\/p>\n
Dr\u017eavni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo prou\u010di in v skladu s \u010detrtim odstavkom 98. \u010dlena Poslovnika Dr\u017eavnega sveta (Uradni list RS, \u0161t. 70\/08, 73\/09, 101\/10, 6\/14, 26\/15, 55\/20 in 123\/20) nanjo v roku 30 dni odgovori.<\/p>\n
Alojz Kov\u0161ca
\npredsednik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pozdravljeni Na prvi predlog o OBVEZNEM UPOKOJEVANJU, ko so izpolnjeni pogoji za upokojitev, sva s kolegico Branko vlo\u017eila predlog, da se to umakne in je bilo v DS sprejeto, v nadaljnjih neuradnih pogovorih smo dosegli umik OBVEZNEGA upokojevanja, medtem ko je mo\u017enost upokojevanja s stani vodje sprejeta, a \u0161e stvar protestov predvsem sindikata. Brez na\u0161ega … Continue reading 45. Za starej\u0161e ne bo obveznega upokojevanja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-365","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-porocila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/365","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=365"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/365\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":367,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/365\/revisions\/367"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=365"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=365"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dis.ijs.si\/ds\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=365"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}