a) DOSEDANJI RAZVOJ
Med pomembnimi področji, ki opredeljujejo kognitivno znanost (filozofija, lingvistika,
umetna inteligenca, nevroznanost, psihologija in antropologija), obstajajo močnejše in
šibkejše interdisciplinarne povezave. Kognitivna psihologija je imela z vsemi disciplinami
sorazmeroma tesne povezave in je glede na to dejstvo zavzemala osrednje mesto v kognitivni
znanosti. O tem pričajo posebne discipline, ki so se razvile iz nje, kot so
psiholingvistika, nevropsihologija, filozofija psihologije, umetna inteligenca ipd.
Kognitivna psihologija se je razvila znotraj tradicije eksperimentalne psihologije. Na
njen razvoj so pomembno vplivale tudi druge discipline, predvsem računalniška znanost,
lingvistika in nevroznanost. Kognitivna psihologija raziskuje človekovo obravnavanje
informacij (zaznavanje, pozornost, učenje, mišljenje ipd.). V nasprotju z bihevioristično
psihologijo je usmerjena v raziskovanje strukture znanja (mentalne reprezentacije) in
procese, ki delujejo na teh strukturah.
b) SEDANJE STANJE
Sodobno kognitivno psihologijo označujejo predvsem naslednje značilnosti:
- raziskave so usmerjene v kognitivno strukturo (organizacija in struktura znanja),
kognitivne strategije in metakognicijo.
- poleg mentalnih procesov kognitivna psihologija vedno bolj poudarja kontekst. Tako je
vzpostavljen most med tradicionalno kognitivno znanostjo (vsa kognicija je vezana na ozir.
je odvisna zgolj od duševnosti) in radikalnim kontekstualizmom (vsa kognicija je pogojena
z vplivi zunanjega sveta). To pa je omogočilo razvoj interakcijske in integrativne
paradigme pri razumevanju kognicije.
- novo pojmovanje inteligentnosti. Namesto psihometričnega pojmovanja se uveljavlja
"procesno" (pojmovanje inteligentnosti z vidika človekovega obravnavanja
informacij).
- vedno večje zanimanje za področja, bogata z znanjem. To kažejo raziskave ekspertnega
znanja in raziskave kognitivnih procesov pri učenju raznih šolskih predmetov (branja,
pisanja, računanja, naravoslovnih pojmov in psihomotoričnih spretnosti).
- s svojimi odkritji kognitivna psihologija pomembno vpliva na razvojno, pedagoško in
socialno psihologijo.
- čeprav je kognitivna psihologija bazična znanost, se vedno močneje uveljavlja v praksi.
Poleg vzgojnoizobraževalnega področja ima pomemben vpliv na razvoj diagnostike in
rehabilitacije oseb z možganskimi poškodbami, psihoterapije (kognitivna terapija),
načrtovanja preventive in kurative v medicini (kognitivna zdravstvena psihologija) ipd.
- v zadnjem času se v kognitivni psihologiji vedno bolj uveljavlja konekcionisticni
pristop, ki se neredko kaže celo bolj obetaven pri razumevanju nekaterih kognitivnih
procesov (pozornost, razpoznavanje vzorcev, učenje konceptov in pravil, učenje jezika
ipd.) v primerjavi s pristopom simbolnega obravnavanja.
- razvoj metodologije raziskovanja, tj. eksperimenta in računalniške simulacije.
Pri analizi podatkov (rezultatov) raziskav se uporabljajo različni pristopi in njihove
kombinacije: fenomenoloski, nevrobiološki in informacijsko procesni.
a) DOSEDANJI RAZVOJ
Čeprav prve začetke raziskovanja na tem tem področju zasledimo že pred letom 1970, so bile
raziskave do nedavnega razdrobljene po raznih institucijah z le redkimi poskusi skupnega
in interdisciplinarnega raziskovanja.
b) SEDANJE STANJE
Kljub temu, da interdisciplinarnosti še ni uspelo pomembno okrepiti, pa se kaže napredek v
povezovanju raziskovalcev na tem področju. Pomembno prelomnico v teh prizadevanjih
predstavlja sodelovanje na skupnih projektih in ustanovitev Centra za proučevanje
kognicije in učenja na Pedagoškem institutu v Ljubljani. Tako kognitivni psihologi z
različnih institucij - Pedagoški institut, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Pedagoška
fakulteta v Mariboru, Svetovalni center in Filozofska fakulteta - že nekaj let sodelujejo
na skupnih raziskovalnih projektih, ki jih financirajo MZT, MSS in British Council.
Kognitivne raziskave, vključno s tistimi, ki potekajo na Visoki šoli za socialne delavce,
pokrivajo področje nekaterih vidikov učenja, poučevanja, ustvarjalnosti, svetovanja in
psihoterapije. Opravljenih je bilo nekaj magisterijev in doktoratov s področja kognitivne
psihologije. Nekateri člani skupine so sodelovali v Tempusovem programu Zgodnjega
naravoslovja in v Tempusovem programu Supervizije.
Po dosedanjih podatkih bi lahko raziskave razdelili v tri vsebinske sklope:
a) Analiza nekaterih teorij in modelov razvoja mišljenja in učenja v povezavi s poučevanjem ter analizo nekaterih vidikov šolske prakse. Nadaljevanje empiričnih študij procesov in vidikov učne situacije: narava otroških konceptov, razlike v praktičnem (proceduralnem) znanju in načinih njegovega pridobivanja, socialna kognicija, odnos med metakognitivnimi in motivacijskimi procesi, učiteljeva implicitna pojmovanja o znanju, učenju in lastni vlogi. Proučevanje kompleksnih kvalitativnih značilnosti in interaktivnega prepletanja različnih dejavnikov pri oblikovanju učne neuspešnosti in raziskovanje kognitivnih procesov, ki so povezani z začetnim učenjem branja, pisanja in aritmetičnih operacij.
Omenjena problematika je zajeta v temeljnem raziskovalnem projektu "Sodobne psihološke koncepcije učenja in znanja in njihov pomen za poučevanje: interaktivni pristop" (financira MZT) in v mednarodnem projektu "School Children's Acquisition, Use and Maintenance of Qualitative Thinking in Mathematics" (financira British Council).
b) Raziskovanje razlik v EEG vzorcu med nadarjenimi in povprečnimi posamezniki (financira MZT) z uporabo klasične linearne analize EEG in analizo alfa frekvence ter nelinearna analiza celotnega spektra in izračunavanje Kolmogorove entropije, ki je pokazatelj stopnje kaosa ali kompleksnosti časovne serije EEG.
c) Raziskovanje kognicije s pomočjo koncepta mentalne aktivnosti kot interpretativne dejavnosti; razvijanje modela rekurzivnega razvoja interpretativnih dejavnosti. V strokovno teoretičnem okviru kibernetike drugega reda se raziskuje kognitivno samopreračunavanje osebne resničnosti. Raziskuje se tudi teorija konverzacije (Pask) in računalniška kvalitativna analiza razvoja konceptov v učni ali svetovalno-terapevtski situaciji. Raziskava "Notranji dialog v družini in razvijanje podporne mreže za pomoč družinam v krizi v Sloveniji" (financira MDDS).
V letu 1997 bo kongres psihologov posvečen kognitivni psihologiji.
a) Raziskovanje problematike učenja in učnih težav pri branju, pisanju in aritmetičnih operacijah skupaj s kognitivno nevroznanostjo in informatiko. Računalniška podpora pri poučevanju teh področij in obravnavanje učnih tezav.
b) Transdisciplinarno raziskovanje kognicije s pomočjo koncepta mentalne interpretativne aktivnosti (biologija, medicina, filozofija, fizika, računalništvo, ...).
Zbrala prof.dr. Simona Tancig, 27. septembra 1996