Plan dela DKZ se lahko smatra kot plan dela predlaganega Centra za kognitivne znanosti, če bi ustrezne institucije, v prvi vrsti Slovenska znanstvena fundacija (SZF), finančno omogočile njegovo ustanovitev v svojem okviru.
Kognitivna znanost je multidisciplinarna znanost, ki je namenjena proučevanju zvez možganskih in duševnih procesov oziroma raziskovanju miselnih in spoznavnih procesov človeka ter njegovih fizioloških, sistemskih in informacijskih osnov.
Klasična kognitivna znanost je temeljila na raziskavi simbolnih in sekvenčnih miselnih procesov (sklepanje, jezik), pri čemer se je najbolj naslanjala na kognitivno psihologijo in filozofijo, logiko, umetno inteligenco in njene računalniske modele ter na lingvistiko.
Novejši razvoj dodaja spoznanja nevroznanosti, racunalniških simulacij nevronskih mrež in fizike kompleksnih sistemov oziroma sinergetike. Na tej osnovi so se dokaj razjasnili tudi procesi zaznave, pomnjenja, razpoznavanja vzorcev, učenja, abstrahiranja, posploševanja, kategorizacije, adaptacije idr.
V zadnjem času se je odprlo celostno raziskovanje zavesti in duhovnih oziroma intuitivnih razsežnosti človeka. Pri tem končno sodelujejo vse konstitutivne discipline kognitivne znanosti, pridružila pa sta se kvantna fizika in kontemplativni študiji.
Kognitivna znanost devetdesetih let je zaznamovana z odločnimi poskusi multidisciplinarne integracije množice razdrobljenih spoznanj posameznih disciplin v novovzpostavljenem polilogu (konference o zavesti v Tucsonu, ZDA, in mnoge druge; Journal of Consciousness Studies idr.)
Mnoge univerze imajo oddelke za kognitivno znanost z dodiplomskimi in podiplomskimi programi, podeljujejo doktorate kognitivne znanosti in organizirajo podoktorske ter dodatne razširjene študije.
Pomen kognitivne znanosti je izjemen v medicini, psihiatriji, razvoju informacijskih sistemov, pri izboljševanju uporabe cloveških potencialov in pri integraciji znanstvenih disciplin.
Ker so bili začetki kognitivne znanosti v petdesetih in šestdesetih letih omejeni na anglo-ameriško področje in se šele v zadnjih treh desetletjih razvijajo tudi po kontinentalni Evropi, jim do nedavnega Slovenija ni sledila. Kot nepovezane začetke lahko štejemo razvoj umetne inteligence (IJS, KI, FRI), TEMPUS-projekt "Fenomenologija in kognitivna znanost" (FF) in posamične raziskave na UKC. Zares multidisciplinaren značaj tudi v slovenskem okviru je domača kognitivna znanost dobila maja 1995 s forumom "Vidiki razvoja kognitivne znanosti" z okoli sto udeleženci. Izšel je zbornik foruma kot del časopisa za kritiko znanosti.
Kljub načelni pripravljenosti in volji pa je še vedno veliko ovir glede multidisciplinarnega raziskovalnega dela. Delo je razdrobljeno na posamezne institucije in je koordinirano le znotraj posameznih skupin. širše povezave pa razen v organizaciji strokovnih srečanj in predavanj v okviru Združenja za nevropsihologijo in kognitivno nevrologijo, ki je omejena bolj na UKC, še ni, saj je za to doslej premanjkovalo organizacijskih in predvsem materialnih možnosti. Prvi forum o kognitivni znanosti je bil na primer organiziran čisto "ljubiteljsko" z majhno finančno podporo založbe DZS ob izidu njene knjige s tega področja (M. Peruš: Vse v enem, eno v vsem - Možgani in duševnost v analizi in sintezi). Ustanovitev Društva za kognitivne znanosti (DKZ) 12. 6. 1996 na IJS, danes z več kot 50 clani in še precej vec simpatizerji (tudi neprofesionalnimi in študenti), in predlog o Centru kognitivnih znanosti pod okriljem SZF je prvi poskus izboljšanja stanja.
Sledeči načrti so izvedljivi le s pomočjo materialnih sredstev, ki jih pričakujemo od ustreznih organizacij, v prvi vrsti SZF. Le z ustanovitvijo finančno neodvisne krovne organizacije, kot bi bil predlagani Center kognitivnih znanosti, bi bilo moč preseči ozke okvire specializiranih institucij (fakultet, institutov in klinik).
Naloga takšne multidisciplirane organizacije, katere vlogo začasno izvaja Izvršni odbor DKZ, bi bil koordinirati raziskovalno delo in sodelovanje ter organizirati konference, seminarje in posvetovanja. Kot zasnovo teh dejavnosti DKZ letos organizira 2. forum o kognitivni znanosti v okviru 3. festivala znanosti 2. - 4. 10. v CD. Narava Centra KZ bi bila takšna, da bi večina raziskovalnega dela potekala na matičnih institucijah, ožje jedro Centra KZ bi le skrbelo za omenjeni način koordinacije. Ker takšno organizacijsko delo materialno ni zahtevno, tudi ne bi bilo finančno zelo obremenilno za morebitnega ustanovitelja, njegovi učinki pa bi bili znatno večji.
Drugi dolgoročni namen bi bil koordinirati oblikovanje multidisciplinarnega podiplomskega študija kognitivne znanosti. Takšen podiplomski program bi se razvil iz individualnih interdisciplinarnih podiplomskih programov, po katerih se (v zelo omejeni in okrnjeni obliki glede na programe v svetu ter v bolj samoiniciativni obliki) že izobražuje nekaj podiplomcev, v glavnem kot samoplačniki. Zametke študijev posameznih specializiranih področij, ki bi jih lahko strnili v enotne kognitivne študije, najdemo na FF (filozofija znanosti, kognitivna filozofija), FRI (nevronske mreže, inteligentni sistemi oziroma umetna inteligenca) in FKKT (uvod v metode umetne inteligence v kemiji, kemometrija), MF (nevropsihologija, nevrologija), deloma BF in PF, pa tudi FS, FE, FDV idr. Drugod posluha pri vodstvih fakultet, institutov idr. še zal ni, čeprav zanimanje med študenti ter potencialnimi predavatelji obstaja, in bi jih bilo treba vzpodbuditi (npr. FMF, BF).
Podrobnosti o zgodovini, delu in načrtih posameznih raziskovalnih področij, ki so zastopane v istoimenske Raziskovalne skupine DKZ, so navedene v Planih dela teh skupin. Tukaj navajamo le plan tistega dela, ki nujno presega okvire dejavnosti znotraj posamezne skupine. V tem planu so zajete raziskave:
1. Vprašanje nevrobiološke implementacije kognitivnih procesov: Za informacijske "medije" kognitivnih procesov imamo trenutno množico kandidatov na nevronski, virtualni, subcelularni in kvantni ravni (npr. nevronske mreže, kvantno-mehanski in kvantno-optični sistemi, citoskeleton oziroma mikrotubuli, atraktorske strukture). Odprta so vprašanja njihove interakcije, morebitne delitve dela in učinki njihove celostne oziroma globalne dejavnosti.
2. študij zavesti: Kvalitete zavestnega doživljanja in voljna dejavnost odločilno vplivajo na spoznavno-teoretske, vedenjske in morebitne klinične posledice. Nepoznavanje narave zavesti onemogoča raziskave in ocenjevanje nekaterih zelo aktualnih pojavov v psihosomatiki, bioelektromagnetiki, zaznavnih, voljnih in motivacijskih procesih idr. Hkrati nepoznavanje zavesti zavira razvoj novih informacijskih tehnologij in inteligentnih sistemov, vzbuja pravne probleme, pa tudi metodološke in komunikacijske težave v znanosti ter vsakdanjem življenju. Nenazadnje neznanje o zavesti onemogoča konstruktiven in kolektiven razvoj mnogih človeških potencialov.
3. Reševanje problema zveze telesa in duha ("mind-body problem"): iskanje nevrofizioloških korelatov duševnih pojavov, iskanje vzporednic sistemsko-teoretičnih oziroma informacijskih procesov (predvsem pri računalniškem in teoretičnem modeliranju - z nevronskimi mrežami idr.) in duševnih procesov.
4. Medsebojna pomoč pri oblikovanju nevrobiološko ustreznih matematicnih, sistemsko-teoretičnih in računalniških modelov ter simulacij, ki omogočajo neinvazivne raziskave: Psihološki in nevrološki modeli se vse pogosteje testirajo z računalniškimi simulacijami. Te pa se nadalje lahko uporabljajo tudi v tehnološki praksi oziroma za obdelavo informacij. Računalničarji ne poznajo dovolj nevrobioloških podatkov, nevrologi, psihologi in podobni pa nimajo veliko izkušenj z matematičnim modeliranjem in programiranjem.
5. Medsebojno ocenjevanje in usklajevanje eksperimentalnih in teoretičnih metod na osnovi specifičnih izkušenj - po učinkovitosti, nevrobiološki ustreznosti, uporabnosti ipd.
6. Splošna izmenjava znanja in primerjava zornih kotov - oblikovanje mnogoterega znanja: Zaradi izredne razsežnosti problematike strokovne skupine ne morejo brez neposredne komunikacije spremljati niti osnovnih rezultatov drugih skupin. Edino neposreden stik namreč lahko daje celotno informacijo o bistvu, težišču in namenu neke raziskovalne smeri, ne da bi drugi prej ali slej zapadli lastnemu enostranskemu pogledu nanjo.
7. Poskusi celovitega razumevanja mnogonivojskih možganskih oziroma duševnih procesov
Nekateri specifični interdisciplinarni projekti:
8. Kvantno procesiranje informacij in fizikalni (predvsem kvantni) modeli izračunljivosti
(Skupina za informatiko - Skupina naravoslovcev)
9. študij principov paralelnega in mnogoterega procesiranja (Skupina za informatiko -
Skupina naravoslovcev)
10. Analize konceptov izračunljivosti in Goedelovih izrekov (Skupina za informatiko -
Skupina naravoslovcev)
11. Perspektive in možnosti kognitivne psihologije (Skupina za kognitivno nevroznanost -
Skupina za kognitivno psihologijo)
12. Modeliranje nevronskih mrež in kognitivne nadgradnje (Skupina za kognitivno filozofijo
- Skupina naravoslovcev - Skupina za kognitivno nevroznanost)
Peruš, Gams, Zupan (na osnovi planov dela skupin)