Filozofija je ena od temeljnih disciplin raziskovalnega področja kognitivnih znanosti. Na njen prispevek lahko gledamo z dveh gledišč. Na eni strani kot filozofija znanosti nudi metateoretično perspektivo na znanstveno raziskovanje in analizira cilje in strategije raziskovanja. Po drugi strani pa kot filozofija duha analizira naravo duha in mentalnih aktivnosti, raziskuje odnos med duhom in telesom in se ukvarja z epistemološkimi vprašanji.
Filozofi so se zanimali za vprašanja, ki se tičejo duha in spoznavnih procesov že mnogo pred vzponom empiričnih disciplin. Mnoga vprašanja, na katera poskuša odgovoriti tako sodobna filozofija kot znanost, so si zastavljali že starogrški filozofi (Platon, Aristotel). Kasneje je izredno močno je na to področje vplival Descartes kot tudi angleški empiristi. Mnogi filozofi so bili prepričani, da lahko pridejo do resnic o duhu samo z razmišljanjem in z analizo struktur jezika. Dandanes je veliko filozofov prepričanih, da so empirične znanosti še kako relevantne za raziskovanje duha. Filozofi tako tesno sodelujejo predvsem z lingvisti, psihologi in računalničarji (AI). Med posebno živahna področja raziskovanja lahko štejemo raziskovanja o reševanju problemov (hevristike, različne oblike sklepanja, učenje), kognitivno modeliranje (klasični modeli/konekcionizem, vprašanje reprezentacij, intencionalnost) in raziskovanje zavesti. V svetu izhaja veliko knjig in revij s to tematiko (npr. Philosophical Psychology, Mind and Language, Mind and Machines...)
Kognitivna filozofija je v Sloveniji dobila veliko spodbudo z vključitvijo v TEMPUS projekt "Fenomenologija in kognitivna znanost" (JEP 4310-93), ki je potekal v letih 1993 in 1994. Sodelovali so filozofi (Ljubljana, Maribor, Wuerzburg, Graz), psihologi (Trst, London) in računalničarji (London). V okviru projekta je prišlo do študijskih potovanj profesorjev in študentov, ter do treh konferenc (Wuerzburg, Ljubljana, Maribor). Na konferenci v Mariboru je bil del posvečen vprašanju zavesti, prispevki pa so objavljeni v posebni številki revije Journal for Consciousness Studies. Tik pred izidom je tudi knjiga, v kateri so prispevki s teh konferenc "Phenomenology and Cognitive Science" (Verlag J. H. Roell, Dettelbach). S pomočjo projekta je bil v redni študij filozofije v Ljubljani uveden predmet "kognitivna filozofija" (po 2 uri v 2. in 3. letniku S), ki ju predava prof. dr. Potrč, del vsebin se obravnava pri predmetu "filozofija znanosti" (prof. dr. Ule). V Mariboru to tematiko predava prof. dr. Miščević. Vzpostavljeno je sodelovanje s tujimi profesorji, ki so sodelovali v projektu (J. Shawe-Taylor, E. Valentine, W. in E. Baumgartner, W. Gombocz) kot tudi z drugimi filozofi s tega podrocja (P. Jacob, N. Block).
Trenutno na Oddelku za filozofijo v Ljubljani poteka nadaljevanje projekta (JEN 4310-SLO94), s katerim je omogočeno nadaljnje sodelovanje, vzdrževanje opreme in razširjanje pridobljenega znanja (predavanja na gimnazijah, serija oddaj na Radiu -III. program, prevod knjige "Fenomenologija in kognitivna znanost).
V okviru raziskovalnega projekta MTZ poteka na oddelku za filozofijo v Ljubljani projekt "Logika, metodologija in kognicija". Nosilec projekta je dr. Ule, sodelujejo še dr. Jerman, dr. Potrč, dr. Uršič, dr. Kante, dr. Knap, mag. Markič, mag. Žalec, Vospernik in Cerkovnik. Dr. Miščević sodeljuje v domačih in mednarodnih raziskovanih projektih na Univerzi v Mariboru.
Raziskovalci sodelujejo na mednarodnih konferencah (dr. Ule, dr. Potrč, dr. Miščević in mag. Markič so imeli referate na 10. kongresu za logiko, metodologijo in filozofijo znanosti 1995 v Firencah, Potrč, Miščević in Markič v sekciji za kognitivno znanost in AI; Miščević in Markič sta se z referati udeležila tudi 5. kongresa Evropske zveze za filozofijo in psihologijo v Barceloni 1996). Dr. Potrč je kot posebno številko revije za analiticno filozofijo izdal delo "Phenomenology and Cognitive Science" (Acta analytica 9, Roell, Dettelbach, 1993), dr. Miščević pa knjigo "Uvod u filozofiju psihologije" (Grafički zavod Hrvatske, Zagreb, 1990). člani raziskovalne skupine so objavili tudi več člankov s tega področja v reviji Anthropos, časopisu za kritiko znanosti in Acti Analitici. Na rednih srečanjih Društva za analitično filozofijo (DAF), ki so ob ponedeljkih ob 17h, so pogosto predavanja s področja kognitivne filozofije in tudi širšega področja kognitivne znanosti (biologije, fizike in psihologije).
Skupina je junija 1996 prijavila projekt pri MTZ, v katerem je del posvečen kognitivni znanosti (modeli duha, zavest). Še naprej bi radi sodelovali na mednarodnih simpozijih in raziskovalno sodelovali s tujimi profesorji. Ker se Tempus projekt izteka, bo za to potrebno poiskati nove vire financiranja (tudi preko DKZ). Želeli bi tudi razširiti predmet kognitivna filozofija, da bi lahko potekalo tudi delo v seminarju. Načrtujemo predavanja tujih strokovnjakov v okviru predmeta "kognitivna filozofija". Na oddelku za filozofijo v Lj. poteka možnost podiplomskega študija kognitivne filozofije (kot individualni program), vendar bi radi študij še bolj povezali s sorodnimi disciplinami (predvsem psihologija in računalništvo). Za nadaljnje izobraževanje (doktorsko in postdoktorsko) bi bilo idealno povezovanje s tujimi univerzami.
Prav gotovo si želimo tesnejšega sodelovanaja s člani drugih skupin. Člane DKZ vabimo, da pripravijo predavanja s svojega področja in jih predstavijo v okviru srečanj DAF. Na takih in podobnih srečanjih bi tudi bolje spoznali znanstvenike z drugih področij in se lažje dogovorili za nadaljnje, bolj tesno sodelovanje. Predlog: sodelovanja z računalničarji pri izdelavi računalniškega modela (npr. kako z navronsko mrežo modelirati sistematičnost; modeliranje sklepanja ...)