PLAN DELA SKUPINE ZA INFORMATIKO

Skupina za informatiko zdruzuje informatike, racunalnicarje, elektrotehnike in avtomatike, ki se ukvarjajo z vprašanji kognitivnih znanosti.

Predvsem v okviru umetne inteligence ze desetletja potekajo raziskave in analize odnosov med cloveškimi miselnimi procesi in racunalniki. Raznovrstne analize Churchevih tez, Turingovih strojev in Goedlovih teoremov so obcasno objavljane v najbolj odmevnih revijah, npr. reviji Artificial Intelligence, ki je ena najbolj cenjenih revij v informacijskih dejavnostih nasploh. Prelom v miselnosti je povezan z dogodki v zadnjih letih (knjigi R. Penrosa: The Emperor's New Mind, Shadows of the Mind; Minskyjeva knjiga The Society of Mind, konference itd.).

ceprav je klasicna simbolna umetna inteligenca do zadnjih nekaj let zavracala raziskave cloveške zavesti kot prevec mehko in netehniško podrocje, se zadnja leta krepi mnenje, da je klasicna usmeritev v stagnaciji, nova usmeritev pa odpira nove moznosti raziskav in razvoja podrocja. cedalje bolj je sprejeto mnenje, da obstojeci racunalniki ne morejo doseci prave cloveške inteligence, ne glede na hitrost ali spominske kapacitete. Za snovanje novih racunalnikov pa se je treba opreti na spoznanja pri študiju edinega inteligentnega sistema doslej -- cloveških mozganov.

Do nedavna je v Sloveniji prevladovala trda matematicno-simbolicna-algoritmicna usmeritev. Posamezniki kritiki te usmeritve, npr. prof. zeleznikar, s svojimi tezami niso bili splošno sprejeti. Relevantne matematicno-filozofske raziskave so se vrtele predvsem okoli analiz Goedlovega teorema (D. Bojadziev). V zadnjih dveh letih sta s spremembami v svetu predvsem dva slovenska raziskovalca zacela s študijem novega podrocja: M. Peruš in M. Gams. Prvi s študijem nevronskih mrez, drugi pa s teorijo o mnogoterosti sistemov in mnogoterosti znanja. Novejšim usmeritvam se pridruzujejo raziskave modeliranja eksperta (Urbancic, Bratko).

Raziskave inteligence v povezavi s cloveško zavestjo potekajo predvsem na naslednjih podrocjih: v povezavi z Goedlovima izrekoma, v povezavi s principom mnogoterega znanja in v povezavi z modeliranjem ekspertov. Posredno pa so vse raziskave umetne inteligence bolj ali manj povezane z novo usmeritvijo, npr. genetski algoritmi. Trenutno je v Sloveniji en sam sprejet projekt s podrocja raziskav, relevantnih za zavest (Gams, Bojadziev). Raziskave modeliranja eksperta potekajo kot pridruzene podusmeritve predvsem v okviru raziskav prof. Bratka in dr. Urbanciceve. V reviji Informatica je bila koncem leta 1995 objavljena specialna številka na temo zzMind $<>$ Computer: Were Dreyfus and Winograd right?'' V uredništvu te slovenske mednarodne revije je nekaj najbolj znanih strokovnjakov s tega podrocja, npr. Winograd ali Dreyfus. Vecina clanov skupine za informatiko je med sodelavci Odseka za inteligentne sisteme, odseka z 20 sodelavci na Institutu Jozef Stefan s solidno infrastrukturno opremo (racunalniki) in prostori. Nekaj clanov je še s Fakultete za racunalništvo, katedre za umetno inteligenco, ter s sorodnih tehniških fakultet. Sodelavci skupine objavljajo predvsem v tehniško ali interdisciplinarno usmerjenih revijah, nekaj pa tudi v filozofskih revijah ter v zbornikih raznovrstnih konferenc.

Raziskati nameravamo, ali so omejitve formalnih sistemov v zvezi z Goedlovim izrekom znacilne samo za formalne sisteme ali pa veljajo tudi za neformalne sisteme in ljudi. Ali so ljudje enako omejeni s to omejitvijo kot racunalniki ali ne? Navezava na Penrosove knjige. Razvijali in preverjali bomo posebni princip mnogoterega znanja, ki pravi, da je bolj ucinkovita mnogotera predstavitev, kar pa filozofsko ni skladno s teorijo Turingovega stroja, ki vidi predstavitev predvsem kot linearen zapis simbolov na zelo dolgem traku. Ali sta si oba pristopa v nasprotju, ali pa je eden samo posebna oblika drugega, bolj primerna za dolocene (inteligentne) naloge? Posebna pozornost bo namenjena študiju Turingovih strojev v povezavi z drugimi stroji, predvsem kvantnimi stroji, npr. Deutschevim strojem. V programu dela je tudi študij razlicnih modelov kvantnih teorij, npr. teorije vecih svetov (Everett, DeWitt). Posredno je vec podpodrocij, ki se spogledujejo z novo usmeritvijo, npr. nevronske mreze, genetski algoritmi, sistemi za ucenje itd. Ta hip aktivno delajo na novem podrocju: D. Bojadziev, M. Gams, M. Peruš, vsi clani skupine pa vsaj delno sodelujejo na sorodnih temah. Pricakovati je, da se bo povecevalo tako število ljudi, ki vecji del svojega casa namenjajo novemu podrocju, kot delez pozornosti (ur), ki jih sodelavci z drugimi prioritetnimi usmeritvami namenjajo novi smeri.

Sodelovanje bo predvidoma potekalo z vsemi skupinami, saj so raziskave interdisciplinarne in dognanja na enem podrocju podpirajo raziskave na drugih. Posebej je zanimivo sledenje novim spoznanjem in novim hipotezam na posameznih strokovnih podrocjih, ki jih raziskovalci informatike manj poznamo, so pa kljucnega pomena za raziskave cloveške inteligence in zavesti. Sodelovanje je predvideno predvsem z naslednjimi skupinami:

Sodelavci grup so vabljeni k predstavitvam v okviru Društva za umetno inteligenco, ki ima redna tedenska predavanja vsak torek.

Gams, Drobnic, Peruš