PLAN DELA SKUPINE KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA

1. RAZISKAVE V SVETU

a) DOSEDANJI RAZVOJ
Med pomembnimi podrocji, ki opredeljujejo kognitivno znanost (filozofija, lingvistika, umetna inteligenca, nevroznanost, psihologija in antropologija), obstajajo mocnejse in sibkejse interdisciplinarne povezave. Kognitivna psihologija je imela z vsemi disciplinami sorazmeroma tesne povezave in je glede na to dejstvo zavzemala osrednje mesto v kognitivni znanosti. O tem pricajo posebne discipline, ki so se razvile iz nje, kot so psiholingvistika, nevropsihologija, filozofija psihologije, umetna inteligenca ipd. Kognitivna psihologija se je razvila znotraj tradicije eksperimentalne psihologije. Na njen razvoj so pomembno vplivale tudi druge discipline, predvsem racunalniska znanost, lingvistika in nevroznanost. Kognitivna psihologija raziskuje clovekovo obravnavanje informacij (zaznavanje, pozornost, ucenje, misljenje ipd.). V nasprotju z bihevioristicno psihologijo je usmerjena v raziskovanje strukture znanja (mentalne reprezentacije) in procese, ki delujejo na teh strukturah.

b) SEDANJE STANJE
Sodobno kognitivno psihologijo oznacujejo predvsem naslednje znacilnosti:
- raziskave so usmerjene v kognitivno strukturo (organizacija in struktura znanja), kognitivne strategije in metakognicijo.
- poleg mentalnih procesov kognitivna psihologija vedno bolj poudarja kontekst. Tako je vzpostavljen most med tradicionalno kognitivno znanostjo (vsa kognicija je vezana na ozir. je odvisna zgolj od dusevnosti) in radikalnim kontekstualizmom (vsa kognicija je pogojena z vplivi zunanjega sveta). To pa je omogocilo razvoj interakcijske in integrativne paradigme pri razumevanju kognicije.
- novo pojmovanje inteligentnosti. Namesto psihometricnega pojmovanja se uveljavlja "procesno" (pojmovanje inteligentnosti z vidika clovekovega obravnavanja informacij).
- vedno vecje zanimanje za podrocja, bogata z znanjem. To kazejo raziskave ekspertnega znanja in raziskave kognitivnih procesov pri ucenju raznih solskih predmetov (branja, pisanja, racunanja, naravoslovnih pojmov in psihomotoricnih spretnosti).
- s svojimi odkritji kognitivna psihologija pomembno vpliva na razvojno, pedagosko in socialno psihologijo.
- ceprav je kognitivna psihologija bazicna znanost, se vedno mocneje uveljavlja v praksi. Poleg vzgojnoizobrazevalnega podrocja ima pomemben vpliv na razvoj diagnostike in rehabilitacije oseb z mozganskimi poskodbami, psihoterapije (kognitivna terapija), nacrtovanja preventive in kurative v medicini (kognitivna zdravstvena psihologija) ipd.
- v zadnjem casu se v kognitivni psihologiji vedno bolj uveljavlja konekcionisticni pristop, ki se neredko kaze celo bolj obetaven pri razumevanju nekaterih kognitivnih procesov (pozornost, razpoznavanje vzorcev, ucenje konceptov in pravil, ucenje jezika ipd.) v primerjavi s pristopom simbolnega obravnavanja.
- razvoj metodologije raziskovanja, tj. eksperimenta in racunalniske simulacije.
Pri analizi podatkov (rezultatov) raziskav se uporabljajo razlicni pristopi in njihove kombinacije: fenomenoloski, nevrobioloski in informacijsko procesni.

2. RAZISKAVE V SLOVENIJI

a) DOSEDANJI RAZVOJ
Ceprav prve zacetke raziskovanja na tem tem podrocju zasledimo ze pred letom 1970, so bile raziskave do nedavnega razdrobljene po raznih institucijah z le redkimi poskusi skupnega in interdisciplinarnega raziskovanja.

b) SEDANJE STANJE
Kljub temu, da interdisciplinarnosti se ni uspelo pomembno okrepiti, pa se kaze napredek v povezovanju raziskovalcev na tem podrocju. Pomembno prelomnico v teh prizadevanjih predstavlja sodelovanje na skupnih projektih in ustanovitev Centra za proucevanje kognicije in ucenja na Pedagoskem institutu v Ljubljani. Tako kognitivni psihologi z razlicnih institucij - Pedagoski institut, Pedagoska fakulteta v Ljubljani, Pedagoska fakulteta v Mariboru, Svetovalni center in Filozofska fakulteta - ze nekaj let sodelujejo na skupnih raziskovalnih projektih, ki jih financirajo MZT, MSS in British Council. Kognitivne raziskave, vkljucno s tistimi, ki potekajo na Visoki soli za socialne delavce, pokrivajo podrocje nekaterih vidikov ucenja, poucevanja, ustvarjalnosti, svetovanja in psihoterapije. Opravljenih je bilo nekaj magisterijev in doktoratov s podrocja kognitivne psihologije. Nekateri clani skupine so sodelovali v Tempusovem programu Zgodnjega naravoslovja in v Tempusovem programu Supervizije.

3. PROGRAM DELA V PRIHODNJE

Po dosedanjih podatkih bi lahko raziskave razdelili v tri vsebinske sklope:

a) Analiza nekaterih teorij in modelov razvoja misljenja in ucenja v povezavi s poucevanjem ter analizo nekaterih vidikov solske prakse. Nadaljevanje empiricnih studij procesov in vidikov ucne situacije: narava otroskih konceptov, razlike v prakticnem (proceduralnem) znanju in nacinih njegovega pridobivanja, socialna kognicija, odnos med metakognitivnimi in motivacijskimi procesi, uciteljeva implicitna pojmovanja o znanju, ucenju in lastni vlogi. Proucevanje kompleksnih kvalitativnih znacilnosti in interaktivnega prepletanja razlicnih dejavnikov pri oblikovanju ucne neuspesnosti in raziskovanje kognitivnih procesov, ki so povezani z zacetnim ucenjem branja, pisanja in aritmeticnih operacij.

Omenjena problematika je zajeta v temeljnem raziskovalnem projektu "Sodobne psiholoske koncepcije ucenja in znanja in njihov pomen za poucevanje: interaktivni pristop" (financira MZT) in v mednarodnem projektu "School Children's Acquisition, Use and Maintenance of Qualitative Thinking in Mathematics" (financira British Council).

b) Raziskovanje razlik v EEG vzorcu med nadarjenimi in povprecnimi posamezniki (financira MZT) z uporabo klasicne linearne analize EEG in analizo alfa frekvence ter nelinearna analiza celotnega spektra in izracunavanje Kolmogorove entropije, ki je pokazatelj stopnje kaosa ali kompleksnosti casovne serije EEG.

c) Raziskovanje kognicije s pomocjo koncepta mentalne aktivnosti kot interpretativne dejavnosti; razvijanje modela rekurzivnega razvoja interpretativnih dejavnosti. V strokovno teoreticnem okviru kibernetike drugega reda se raziskuje kognitivno samopreracunavanje osebne resnicnosti. Raziskuje se tudi teorija konverzacije (Pask) in racunalniska kvalitativna analiza razvoja konceptov v ucni ali svetovalno-terapevtski situaciji. Raziskava "Notranji dialog v druzini in razvijanje podporne mreze za pomoc druzinam v krizi v Sloveniji" (financira MDDS).

V letu 1997 bo kongres psihologov posvecen kognitivni psihologiji.

4. PREDVIDENO MEDSKUPINSKO SODELOVANJE

a) Raziskovanje problematike ucenja in ucnih tezav pri branju, pisanju in aritmeticnih operacijah skupaj s kognitivno nevroznanostjo in informatiko. Racunalniska podpora pri poucevanju teh podrocij in obravnavanje ucnih tezav.

b) Transdisciplinarno raziskovanje kognicije s pomocjo koncepta mentalne interpretativne aktivnosti (biologija, medicina, filozofija, fizika, racunalnistvo, ...).

Zbrala prof.dr. Simona Tancig, 27. septembra 1996