Plan dela DKZ se lahko smatra kot plan dela predlaganega Centra za kognitivne znanosti, ce bi ustrezne institucije, v prvi vrsti Slovenska znanstvena fundacija (SZF), financno omogocile njegovo ustanovitev v svojem okviru.
Kognitivna znanost je multidisciplinarna znanost, ki je namenjena proucevanju zvez mozganskih in duevnih procesov oziroma raziskovanju miselnih in spoznavnih procesov cloveka ter njegovih fiziolokih, sistemskih in informacijskih osnov.
Klasicna kognitivna znanost je temeljila na raziskavi simbolnih in sekvencnih miselnih procesov (sklepanje, jezik), pri cemer se je najbolj naslanjala na kognitivno psihologijo in filozofijo, logiko, umetno inteligenco in njene racunalniske modele ter na lingvistiko.
Noveji razvoj dodaja spoznanja nevroznanosti, racunalnikih simulacij nevronskih mrez in fizike kompleksnih sistemov oziroma sinergetike. Na tej osnovi so se dokaj razjasnili tudi procesi zaznave, pomnjenja, razpoznavanja vzorcev, ucenja, abstrahiranja, posploevanja, kategorizacije, adaptacije idr.
V zadnjem casu se je odprlo celostno raziskovanje zavesti in duhovnih oziroma intuitivnih razseznosti cloveka. Pri tem koncno sodelujejo vse konstitutivne discipline kognitivne znanosti, pridruzila pa sta se kvantna fizika in kontemplativni tudiji.
Kognitivna znanost devetdesetih let je zaznamovana z odlocnimi poskusi multidisciplinarne integracije mnozice razdrobljenih spoznanj posameznih disciplin v novovzpostavljenem polilogu (konference o zavesti v Tucsonu, ZDA, in mnoge druge; Journal of Consciousness Studies idr.)
Mnoge univerze imajo oddelke za kognitivno znanost z dodiplomskimi in podiplomskimi programi, podeljujejo doktorate kognitivne znanosti in organizirajo podoktorske ter dodatne razirjene tudije.
Pomen kognitivne znanosti je izjemen v medicini, psihiatriji, razvoju informacijskih sistemov, pri izboljevanju uporabe clovekih potencialov in pri integraciji znanstvenih disciplin.
Ker so bili zacetki kognitivne znanosti v petdesetih in estdesetih letih omejeni na anglo-ameriko podrocje in se ele v zadnjih treh desetletjih razvijajo tudi po kontinentalni Evropi, jim do nedavnega Slovenija ni sledila. Kot nepovezane zacetke lahko tejemo razvoj umetne inteligence (IJS, KI, FRI), TEMPUS-projekt "Fenomenologija in kognitivna znanost" (FF) in posamicne raziskave na UKC. Zares multidisciplinaren znacaj tudi v slovenskem okviru je domaca kognitivna znanost dobila maja 1995 s forumom "Vidiki razvoja kognitivne znanosti" z okoli sto udelezenci. Izel je zbornik foruma kot del casopisa za kritiko znanosti.
Kljub nacelni pripravljenosti in volji pa je e vedno veliko ovir glede multidisciplinarnega raziskovalnega dela. Delo je razdrobljeno na posamezne institucije in je koordinirano le znotraj posameznih skupin. ire povezave pa razen v organizaciji strokovnih srecanj in predavanj v okviru Zdruzenja za nevropsihologijo in kognitivno nevrologijo, ki je omejena bolj na UKC, e ni, saj je za to doslej premanjkovalo organizacijskih in predvsem materialnih moznosti. Prvi forum o kognitivni znanosti je bil na primer organiziran cisto "ljubiteljsko" z majhno financno podporo zalozbe DZS ob izidu njene knjige s tega podrocja (M. Peru: Vse v enem, eno v vsem - Mozgani in duevnost v analizi in sintezi). Ustanovitev Drutva za kognitivne znanosti (DKZ) 12. 6. 1996 na IJS, danes z vec kot 50 clani in e precej vec simpatizerji (tudi neprofesionalnimi in tudenti), in predlog o Centru kognitivnih znanosti pod okriljem SZF je prvi poskus izboljanja stanja.
Sledeci nacrti so izvedljivi le s pomocjo materialnih sredstev, ki jih pricakujemo od ustreznih organizacij, v prvi vrsti SZF. Le z ustanovitvijo financno neodvisne krovne organizacije, kot bi bil predlagani Center kognitivnih znanosti, bi bilo moc preseci ozke okvire specializiranih institucij (fakultet, institutov in klinik).
Naloga takne multidisciplirane organizacije, katere vlogo zacasno izvaja Izvrni odbor DKZ, bi bil koordinirati raziskovalno delo in sodelovanje ter organizirati konference, seminarje in posvetovanja. Kot zasnovo teh dejavnosti DKZ letos organizira 2. forum o kognitivni znanosti v okviru 3. festivala znanosti 2. - 4. 10. v CD. Narava Centra KZ bi bila takna, da bi vecina raziskovalnega dela potekala na maticnih institucijah, ozje jedro Centra KZ bi le skrbelo za omenjeni nacin koordinacije. Ker takno organizacijsko delo materialno ni zahtevno, tudi ne bi bilo financno zelo obremenilno za morebitnega ustanovitelja, njegovi ucinki pa bi bili znatno vecji.
Drugi dolgorocni namen bi bil koordinirati oblikovanje multidisciplinarnega podiplomskega tudija kognitivne znanosti. Taken podiplomski program bi se razvil iz individualnih interdisciplinarnih podiplomskih programov, po katerih se (v zelo omejeni in okrnjeni obliki glede na programe v svetu ter v bolj samoiniciativni obliki) ze izobrazuje nekaj podiplomcev, v glavnem kot samoplacniki. Zametke tudijev posameznih specializiranih podrocij, ki bi jih lahko strnili v enotne kognitivne tudije, najdemo na FF (filozofija znanosti, kognitivna filozofija), FRI (nevronske mreze, inteligentni sistemi oziroma umetna inteligenca) in FKKT (uvod v metode umetne inteligence v kemiji, kemometrija), MF (nevropsihologija, nevrologija), deloma BF in PF, pa tudi FS, FE, FDV idr. Drugod posluha pri vodstvih fakultet, institutov idr. e zal ni, ceprav zanimanje med tudenti ter potencialnimi predavatelji obstaja, in bi jih bilo treba vzpodbuditi (npr. FMF, BF).
Podrobnosti o zgodovini, delu in nacrtih posameznih raziskovalnih podrocij, ki so zastopane v istoimenske Raziskovalne skupine DKZ, so navedene v Planih dela teh skupin. Tukaj navajamo le plan tistega dela, ki nujno presega okvire dejavnosti znotraj posamezne skupine. V tem planu so zajete raziskave:
1. Vpraanje nevrobioloke implementacije kognitivnih procesov: Za informacijske "medije" kognitivnih procesov imamo trenutno mnozico kandidatov na nevronski, virtualni, subcelularni in kvantni ravni (npr. nevronske mreze, kvantno-mehanski in kvantno-opticni sistemi, citoskeleton oziroma mikrotubuli, atraktorske strukture). Odprta so vpraanja njihove interakcije, morebitne delitve dela in ucinki njihove celostne oziroma globalne dejavnosti.
2. tudij zavesti: Kvalitete zavestnega dozivljanja in voljna dejavnost odlocilno vplivajo na spoznavno-teoretske, vedenjske in morebitne klinicne posledice. Nepoznavanje narave zavesti onemogoca raziskave in ocenjevanje nekaterih zelo aktualnih pojavov v psihosomatiki, bioelektromagnetiki, zaznavnih, voljnih in motivacijskih procesih idr. Hkrati nepoznavanje zavesti zavira razvoj novih informacijskih tehnologij in inteligentnih sistemov, vzbuja pravne probleme, pa tudi metodoloke in komunikacijske tezave v znanosti ter vsakdanjem zivljenju. Nenazadnje neznanje o zavesti onemogoca konstruktiven in kolektiven razvoj mnogih clovekih potencialov.
3. Reevanje problema zveze telesa in duha ("mind-body problem"): iskanje nevrofiziolokih korelatov duevnih pojavov, iskanje vzporednic sistemsko-teoreticnih oziroma informacijskih procesov (predvsem pri racunalnikem in teoreticnem modeliranju - z nevronskimi mrezami idr.) in duevnih procesov.
4. Medsebojna pomoc pri oblikovanju nevrobioloko ustreznih matematicnih, sistemsko-teoreticnih in racunalnikih modelov ter simulacij, ki omogocajo neinvazivne raziskave: Psiholoki in nevroloki modeli se vse pogosteje testirajo z racunalnikimi simulacijami. Te pa se nadalje lahko uporabljajo tudi v tehnoloki praksi oziroma za obdelavo informacij. Racunalnicarji ne poznajo dovolj nevrobiolokih podatkov, nevrologi, psihologi in podobni pa nimajo veliko izkuenj z matematicnim modeliranjem in programiranjem.
5. Medsebojno ocenjevanje in usklajevanje eksperimentalnih in teoreticnih metod na osnovi specificnih izkuenj - po ucinkovitosti, nevrobioloki ustreznosti, uporabnosti ipd.
6. Splona izmenjava znanja in primerjava zornih kotov - oblikovanje mnogoterega znanja: Zaradi izredne razseznosti problematike strokovne skupine ne morejo brez neposredne komunikacije spremljati niti osnovnih rezultatov drugih skupin. Edino neposreden stik namrec lahko daje celotno informacijo o bistvu, tezicu in namenu neke raziskovalne smeri, ne da bi drugi prej ali slej zapadli lastnemu enostranskemu pogledu nanjo.
7. Poskusi celovitega razumevanja mnogonivojskih mozganskih oziroma duevnih procesov
Nekateri specificni interdisciplinarni projekti:
8. Kvantno procesiranje informacij in fizikalni (predvsem kvantni) modeli izracunljivosti
(Skupina za informatiko - Skupina naravoslovcev)
9. tudij principov paralelnega in mnogoterega procesiranja (Skupina za informatiko -
Skupina naravoslovcev
10. Analize konceptov izracunljivosti in Goedelovih izrekov (Skupina za informatiko -
Skupina naravoslovcev)
11. Perspektive in moznosti kognitivne psihologije (Skupina za kognitivno nevroznanost -
Skupina za kognitivno psihologijo)
12. Modeliranje nevronskih mrez in kognitivne nadgradnje (Skupina za kognitivno filozofijo
- Skupina naravoslovcev - Skupina za kognitivno nevroznanost)
Peru, Gams, Zupan (na osnovi planov dela skupin)