PLAN DELA SKUPINE KOGNITIVNA FILOZOFIJA

1. RAZISKOVANJE V SVETU

Filozofija je ena od temeljnih disciplin raziskovalnega podrocja kognitivnih znanosti. Na njen prispevek lahko gledamo z dveh gledišc. Na eni strani kot filozofija znanosti nudi metateoreticno perspektivo na znanstveno raziskovanje in analizira cilje in strategije raziskovanja. Po drugi strani pa kot filozofija duha analizira naravo duha in mentalnih aktivnosti, raziskuje odnos med duhom in telesom in se ukvarja z epistemološkimi vprašanji.

Filozofi so se zanimali za vprašanja, ki se ticejo duha in spoznavnih procesov ze mnogo pred vzponom empiricnih disciplin. Mnoga vprašanja, na katera poskuša odgovoriti tako sodobna filozofija kot znanost, so si zastavljali ze starogrški filozofi (Platon, Aristotel). Kasneje je izredno mocno je na to podrocje vplival Descartes kot tudi angleški empiristi. Mnogi filozofi so bili prepricani, da lahko pridejo do resnic o duhu samo z razmišljanjem in z analizo struktur jezika. Dandanes je veliko filozofov prepricanih, da so empiricne znanosti še kako relevantne za raziskovanje duha. Filozofi tako tesno sodelujejo predvsem z lingvisti, psihologi in racunalnicarji (AI). Med posebno zivahna podrocja raziskovanja lahko štejemo raziskovanja o reševanju problemov (hevristike, razlicne oblike sklepanja, ucenje), kognitivno modeliranje (klasicni modeli/konekcionizem, vprašanje reprezentacij, intencionalnost) in raziskovanje zavesti. V svetu izhaja veliko knjig in revij s to tematiko (npr. Philosophical Psychology, Mind and Language, Mind and Machines...)

2. V SLOVENIJI

Kognitivna filozofija je v Sloveniji dobila veliko spodbudo z vkljucitvijo v TEMPUS projekt "Fenomenologija in kognitivna znanost" (JEP 4310-93), ki je potekal v letih 1993 in 1994. Sodelovali so filozofi (Ljubljana, Maribor, Wuerzburg, Graz), psihologi (Trst, London) in racunalnicarji (London). V okviru projekta je prišlo do študijskih potovanj profesorjev in študentov, ter do treh konferenc (Wuerzburg, Ljubljana, Maribor). Na konferenci v Mariboru je bil del posvecen vprašanju zavesti, prispevki pa so objavljeni v posebni številki revije Journal for Consciousness Studies. Tik pred izidom je tudi knjiga, v kateri so prispevki s teh konferenc "Phenomenology and Cognitive Science" (Verlag J. H. Roell, Dettelbach). S pomocjo projekta je bil v redni študij filozofije v Ljubljani uveden predmet "kognitivna filozofija" (po 2 uri v 2. in 3. letniku S), ki ju predava prof. dr. Potrc, del vsebin se obravnava pri predmetu "filozofija znanosti" (prof. dr. Ule). V Mariboru to tematiko predava prof. dr. Mišcevi}. Vzpostavljeno je sodelovanje s tujimi profesorji, ki so sodelovali v projektu (J. Shawe-Taylor, E. Valentine, W. in E. Baumgartner, W. Gombocz) kot tudi z drugimi filozofi s tega podrocja (P. Jacob, N. Block).

Trenutno na Oddelku za filozofijo v Ljubljani poteka nadaljevanje projekta (JEN 4310-SLO94), s katerim je omogoceno nadalnje sodelovanje, vzdrzevanje opreme in razširjanje pridobljenega znanja (predavanja na gimnazijah, serija oddaj na Radiu -III. program, prevod knjige "Fenomenologija in kognitivna znanost).

V okviru raziskovalnega projekta MTZ poteka na oddelku za filozofijo v Ljubljani projekt "Logika, metodologija in kognicija". Nosilec projekta je dr. Ule, sodelujejo še dr. Jerman, dr. Potrc, dr. Uršic, dr. Kante, dr. Knap, mag. Markic, mag. Zalec, Vospernik in Cerkovnik. Dr. Mišcevi} sodeljuje v domacih in mednarodnih raziskovanih projektih na Univerzi v Mariboru.

Raziskovalci sodelujejo na mednarodnih konferencah (dr. Ule, dr. Potrc, dr. Mišcevi} in mag. Markic so imeli referate na 10. kongresu za logiko, metodologijo in filozofijo znanosti 1995 v Firencah, Potrc, Mišcevi} in Markic v sekciji za kognitivno znanost in AI; Mišcevi} in Markic sta se z referati udelezila tudi 5. kongresa Evropske zveze za filozofijo in psihologijo v Barceloni 1996). Dr. Potrc je kot posebno številko revije za analiticno filozofijo izdal delo "Phenomenology and Cognitive Science" (Acta analytica 9, Roell, Dettelbach, 1993), dr. Mišcevi} pa knjigo "Uvod u filozofiju psihologije" (Graficki zavod Hrvatske, Zagreb, 1990). clani raziskovalne skupine so objavili tudi vec clankov s tega podrocja v reviji Anthropos, casopisu za kritiko znanosti in Acti Analitici. Na rednih srecanjih Društva za analiticno filozofijo (DAF), ki so ob ponedeljkih ob 17h, so pogosto predavanja s podrocja kognitivne filozofije in tudi širšega podrocja kognitivne znanosti (biologije, fizike in psihologije).

3. PROGRAM ZA V PRIHODNJE

Skupina je junija 1996 prijavila projekt pri MTZ, v katerem je del posvecen kognitivni znanosti (modeli duha, zavest). [e naprej bi radi sodelovali na mednarodnih simpozijih in raziskovalno sodelovali s tujimi profesorji. Ker se Tempus projekt izteka, bo za to potrebno poiskati nove vire financiranja (tudi preko DKZ). Zeleli bi tudi razširiti predmet kognitivna filozofija, da bi lahko potekalo tudi delo v seminarju. Nacrtujemo predavanja tujih strokovnjakov v okviru predmeta "kognitivna filozofija". Na oddelku za filozofijo v Lj. poteka moznost podiplomskega študija kognitivne filozofije (kot individualni program), vendar bi radi študij še bolj povezali s sorodnimi disciplinami (predvsem psihologija in racunalništvo). Za nadalnje izobrazevanje (doktorsko in postdoktorsko) bi bilo idealno povezovanje s tujimi univerzami.

4. MEDSKUPINSKO SODELOVANJE

Prav gotovo si zelimo tesnejšega sodelovanaja s clani drugih skupin. Clane DKZ vabimo, da pripravijo predavanja s svojega podrocja in jih predstavijo v okviru srecanj DAF. Na takih in podobnih srecanjih bi tudi bolje spoznali znanstvenike z drugih podrocij in se laze dogovorili za nadaljnje, bolj tesno sodelovanje. Predlog: sodelovanja z racunalnicarji pri izdelavi racunalniškega modela (npr. kako z navronsko mrezo modelirati sistematicnost; modeliranje sklepanja ...)